Za zdravje: Jesti zdravo – toda kaj?

Besedilo: Iz revije Lebendige Erde povzela Sabina Topolovec
projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Bio in konvencionalno – v čem je razlika?
Pred 100 leti tega vprašanja nihče ne bi razumel. Kdor je bil takrat v koraku s časom, je že sipal prva mineralna gnojila po svojih poljih. Eko poljedelstvo je veljalo za običajno, vse dokler agrarna industrija ni ugotovila, da lahko s kmetijstvom zasluži (1). Visok dobiček je bila čarobna beseda, zagotoviti več hrane naraščajočemu mestnemu prebivalstvu pa odličen izgovor.

Danes eko poljedelstvo v Nemčiji zavzema 4,8 % površin in s tem predstavlja tržno nišo. Vse več je tudi ljudi, ki ugotavljajo, da so eko živila bolj zdrava in da so tudi po okusu boljša. Da ne omenjamo pozitivnih vplivov na tla, zrak in vodo. To se odraža tudi v študiji FIBL (3): Bio izdelki so pomemben del zdravega načina prehranjevanja in trajnostnega razvoja. Slednje pomeni tudi nakup domačih izdelkov in naravi prijazno embalažo.

Sestava ekološko pridobljenih živil
Skupni rezultat sedmih študij (3), ki so med leti 1995 in 2003 primerjale živila rastlinskega izvora (iz ekološke in konvencionalne pridelave), jasno priča o tem, da vsebujejo bio živila manj pesticidov in nitratov, zato pa občutno več vitamina C in sekundarnih snovi (pri bio zelenjavi do 50 %) ter so veliko bolj okusna. Gre za substance, ki delujejo antioksidativno, protimikrobno, krepijo imunski sistem, delujejo proti vnetjem in preprečujejo raka. Bio sadje in zelenjava vsebujeta več antioksidantov (npr. polifenolov). Tudi delež suhe snovi je v ekološko pridelani listni, koreninasti in gomoljni zelenjavi do 20 % višji. Vse to vpliva na okus, ki je pri bio izdelkih bolj intenziven.

V povzetku 175 mednarodnih študij je navedeno, da vsebujeta ekološko meso in mleko višji delež konjugirane linolne kisline, kar trikrat več kot je vsebuje mlečna maščoba konvencionalnega mleka. Ta mlečna kislina ugodno vpliva na presnovo sladkorjev in maščob. Prav tako je v povzetku navedeno, da je v bio sadju in zelenjavi več lecitina, esencialnih aminokislin, mineralnih snovi in elementov v sledeh v primerjavi s konvencionalno pridelanimi.

Iz raziskave različnih jogurtov, ki jo je izvedel Greenpeace (6), sledi, da vsebuje bio jogurt več zdravih omega 3 maščobnih kislin (Tabela 1). V konvencionalnem mleku je dokazano (5) več aflatoksinov, kar je posledica krmljenja govedi s tretiranimi močnimi krmili. Bio pšenica je manj obremenjena z mitotoksini kot tista iz konvencionalne pridelave (5). Tudi ta zadnji podatek je pomemben, ker so zagovorniki konvencionalne pridelave pogosto navajali nevarnost mitotoksinov, ki naj bi bila večja pri eko izdelkih, ki jih ne tretirajo s fungicidi. Raziskave pa so zdaj to izmišljeno zgodbo ovrgle in pokazale, da prav tretiranje s fungicidi zmanjša odpornost žit in pripelje do tega, da so tretirana žita nanje še bolj dovzetna. Seveda industrija to rešuje z dodatnim odmerkom strupov, ki jih nanašajo na že pobrana žita v silosih – t. i. zaplinjanje.

Jesti bio hrano je bolj zdravo. To dokazuje tudi ena redkih prehrambenih študij (10) na ljudeh, v kateri so testirali ženske, ki so se med dojenjem prehranjevale ekološko, saj je bilo v njihovem mleku občutno več nenasičenih maščobnih kislin (omega 3 in CLA).

Škodljivi ostanki: pesticidi, mineralna gnojila, nitrati
Greenpeace (7 )je raziskal prisotnost škodljivih ostankov v konvencionalnih živilih. V kozarčku z začimbo paprike so našli do 22 različnih pesticidov. Greenpeace je v Nemčiji dokazal 59 prepovedanih agrarnih strupov. Od tega jih je 21 prepovedanih v vsej EU. Doslej je imela vsaka država znotraj EU svoje mejne vrednosti, od 1. 9. 2008 pa so te vrednosti »poenotene«. To za Nemčijo pomeni dvig mej navzgor. Po študiji, ki sta jo konec avgusta 2008 objavila Greenpeace in GLOBAL 2007, je skoraj 700 vrednosti za najvišje dovoljene količine pesticidov znotraj EU previsokih. Pri 570 mejnih vrednostih za sadje in zelenjavo je presežen referenčni odmerek za otroke, ki ga predpisuje WHO, še zlasti pri jabolkih, hruškah in grozdju.

Sadje in zelenjava, ki vsebujeta ostanke pesticidov, na eni strani v EU prispeta prek uvoza. Po drugi strani pa se tudi znotraj držav EU vedno znova nezakonito uporabljajo sredstva za zaščito rastlin, pogosto tudi pri sadju, zelenjavi in žitih znotraj Nemčije, kot je razvidno iz podatkov Urada za varstvo potrošnikov in živil (8). Leta 2006 so izmed 2.176 vzorcev v 199 vzorcih (9 %) odkrili pesticide, ki so v Nemčiji prepovedani, večina je bila v svežih zeliščih, malinah, motovilcu, hruškah, rukoli in ribezu. Kot navaja Urad za varstvo potrošnikov in živil, so bile leta 2007 najpogosteje prekoračene zakonsko dovoljene najvišje vrednosti ostankov škodljivih sredstev pri glavnati solati, jabolkih, šampinjonih in ohrovtu (8). Od leta 1999 močno naraščajo zdravstvene težave zaradi pesticidov. Po podatkih istega urada je v zadnjih treh letih dovoljena uporaba 38 novih učinkovin.

Manj nitratov = manj rakotvornih nitrozaminov
Bio zelenjava vsebuje do 40 % manj nitratov, saj je dušik v bio gnojilih vezan organsko in dostopen rastlinam šele prek mikroorganizmov. Na tak način rastline počasneje in po potrebi sprejemajo dušik. Naj spomnimo, da se iz nitrata ustvarjajo nitrozamini, ki lahko v človeškem telesu povzročijo raka. V ekološkem poljedelstvu je prepovedano trošenje blata iz čistilnih naprav, ki pogosto vsebuje strupene težke kovine. Tudi uporaba bakra proti boleznim plesni je omejena, saj lahko ta v večjih količinah škodujem tlom.

So pesticidi lahko tudi v bio izdelkih?
Četudi se upoštevajo vse smernice in uredbe ekološkega kmetijstva, to ni stoodstotno nemogoče. Vzrokov je več: konvencionalno kmetijstvo pred začetkom ekološkega, vplivi iz sosednjih polj, okužba s strupi, na primer, pri namakanju ali transportu. Nemško zvezno združenje BNN je kot orientacijsko vrednost za posamično substanco določilo vrednost 0,01 mg/kg. Če je ta meja presežena, je treba proučiti vzroke za kontaminacijo.

Leta 2008 je nemški Zvezni urad za zaščito potrošnikov in varstvo živil (BVL) objavil poročilo, v katerem navaja, da kar 96 % testiranih eko živil ne vsebuje nikakršnih ostankov pesticidov, medtem ko večjih sledi niso našli niti v enem vzorcu.

Tabela 1: Vsebnost omega 3 maščobnih kislin v bio in konvencionalnih izdelkih iz jogurta

Znamka                                             Omega 3 mleč. kislina (g/100 g)    Delež maščobe (%)
Füllhorn Öko-Joghurt (bio)                     1,38                                             3,8
Andechser Natur Rahmjoghurt mild (bio)    1,38                                            10,0
Söbbeke (bio)                                    1,07                                              3,7
Fruchtzwerge XXL (konv.)                    0,57                                              3,5
Danone Actimel (konv.)                            0,56                                              3,1
Onken (konv.)                                    0,50                                              3,7
(Quelle: Greenpeace, September 2006)

Viri:
1.    Die Geschichte der Landwirtschaft (www.) Kali u. Salz AG (www.wikipedia.org/wiki/Kali_ und_Salz_AG#Salzdetfurth_AG_281889_bis_ 1971.29)
2.    BÖLW, 2008: Öko-Anbaufläche in der EU (2006)
3.    FiBL-Dossier: Qualität und Sicherheit von Bioprodukten, Frick (Schweiz), 2006
4.    Strube, J. u. P. Stolz: Lebensmittel vermitteln Leben - Lebensmittelqualität in erweiterter Sicht. KWALIS Qualitätsforschung Fulda. 2004
5.    Velimirov, A. u. W. Müller: Die Qualität biologisch erzeugter Lebensmittel. Ergebnisse einer umfassenden Literaturrecherche. Wien, 2003, (S. 7 - 10).
6.    Greenpeace: Fettzusammensetzung von Joghurtprodukten, Untersuchung der muva Kempten, September 2006
7.    Greenpeace / Industrieverband Agrar (29.08.2008) Greenpeace / Fachverband der Gewürzindustrie, (02.10.2008) (GLOBAL 2000: Umweltorganisation in Österreich)
8.    Mitteilung des BVL (Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit) am 13.10.08 bei der Vorstellung des Lebensmittel-Monitoring 2007 in Berlin.
9.    Weiss, G.: Wie kommen Pestizide in Bio-Produkte? In: Lebendige Erde 6/2007 S.28
10.    Rist, L, Zweidler, R. & von Mandach, U. (2003): Biologische Ernährung und Gesundheit. In: Beiträge zur 7. Wissenschaftstagung zum Öko-Landbau. Wien, 2003
11.    Forschungsring für biodynamische Wirtschaftsweise e. V., Darmstadt (2002): Klosterstudie
12.    Demeter-Richtlinien Verarbeitung, Juni 2007
13.    Busse, T.: Bio mit Beimischung. In: Greenpeace-Magazin 6/2008. S. 57
14.    www.naturkost.de/meldungen/2007
15.    Rist, L.: Von der Weide zur Wiege - Milch und Gesundheit. In: Lebendige Erde 6/2004; 48
16.    Lössl, M.: Biol.-dyn. Milch im Geschmackstest. In: Lebendige Erde 2/2004; 24 -27
17.    Kali u. Salz AG: Wachstum erleben: K+S in Q3/08 mit deutlichem Umsatz- und Ergebnisanstieg; 12.11.08; Unternehmensbericht 2007 In: www.k-plus-s.com/de/home
18.    www.sekem-freunde.de/wieistSekementstanden.htm Lebendige Erde 5/2004 (?)
19.    Zitat v.Fuchs, N.: Wissenschaftliche Methodendiskussion und Agrarpolitik, Vortrag an der Uni Kassel/Witzenhausen 13.11.2008