Življenjski namen

Življenjski namen naj bi izpolnjeval osebo, jo delal srečno, zadovoljno, radostno.

Zadnje čase opažam (srečujem) vse več ljudi, ki imajo težavo  s tem, da so nezadovoljni/nesrečni v svojemu življenju, ker ne poznajo svojega življenjskega namena. Težava je v tem, ker oseba pozna, da obstaja nekaj bolšjega, kot je sedaj, vendar tega ne najde, oziroma ne ve kaj je njeno delo/namen, ... Večina jih dela delo, ki jih ne veseli in zato je nesrečna/depresivna, ... a vsakdo ve, da obstaja življenjski namen. Prisoten je strah – kaj pa če ne bom nikoli vedel svoj življenjski namen in ne bom izpolnil svoj namen, kar sem si izbral.

Iz izkušenj vem (življenjski namen se ugotovi na progresiji ), da obstaja več različnih življenjskih namenom, ki se jih zavedamo ali ne. Obstajajo primarni in sekundarni življenjski nameni.

Življenjski namen naj bi izpolnjeval osebo, jo delal srečno, zadovoljno, radostno. Včasih že živimo svoj namen, le tega se ne zavedamo, ker mislimo, da to mora biti nekaj velikega ali da je to nekaj drugega, ...
Da bi izvedeli svoj življenjski namen se je potrebno obrniti v sebe, v svojo notranjost, ker so tam odgovori na naša vprašanja – zunaj jih ni, zunaj lahko vidimo življenjske namene od drugih. Vsaka oseba ima več življenjskih namenom (tudi primernih je lahko več).

Osredotočimo se na sebe in se vprašamo, kaj jaz želim, kaj jaz sanjam, kaj bi rad dosegel v življenju, kje uživam, kaj me dela radostnega, v čem sem dober, kaj me izpolni, …

Nekatere osebe že od mladosti vedo, kaj bodo, ko bodo velike in to počnejo večino življenja (to je primer primarnega življenjskega poslanstva). Osebe, ki poznajo od mladosti svoj primarni življenjski načrt, večinoma ne poznajo sekundarnih, oziroma sekundarnim namenom ne dajejo velikega pomena.

Pogledamo pri sebi, na katerem življenjskem področju (zdravje, partner, starši, otroci, prijatelji, poklic, finance, hobi, prosti čas, ...) smo zadovoljni, srečni, izpolnjeni, nam gre tako, kot si želimo. Če nam gre dobro na vseh teh področjih, verjetno ne rabimo razmišljati, da bi kaj spremenili. Če pa nismo zadovoljni, se obrnemo na področje, ki ga želimo izboljšati ali imamo težave in se vprašamo: kaj lahko jaz naredim, da izboljšam to življenjsko področje?

Nekaterih življenjskih področij se ne zavedamo, da jih že izpolnjujemo, oziroma lahko počnemo nekatere stvari v življenju, pa ne vemo, zakaj je temu tako.

Primeri: nekdo si je izbral, da bo njegova življenjska lekcija, da bo: srečen ali da bo občutil: mir, ljubezen, zadovoljstvo, …  ali da bo imel dober odnos z določeno osebo (partner, brat, sestra, starši, stari starši, sorodniki, otrok, prijatelj, sodelavec, sosed, ...). Nekdo si je izbral, da bo v tem življenju dober starš ali da le preživi vsak dan; nekdo ima lekcijo, da se osvobodi jeze, zamere, žalosti, trpljenja … nekdo se mora ravno nasprotno naučiti žalosti, trpljenja, … nekdo ima lekcijo, da se postavi zase. Nekdo, da uresniči svoje želje, … nekdo rabi pomagati drugim/sebi; nekdo, da je zdrav; nekdo, da je materialno priskrbljen itd.

Ogromno je lahko primerov za življenjski namen, prepozna se pa po temu, da ti gre, si izpolnjen ali pa bežiš stran/se boriš s tem področjem. Tam kjer bežimo, stojimo ali se borimo, verjetno obstaja neka karmična lekcija in teh področij se je večinoma najtežje prijeti. Vendar če čutiš, da rabiš to narediti, pa čeprav še tako neprijetno izgleda, je dobro narediti načrt – na kakšen način lahko to naredim ali na kakšen način si lahko to privoščim?

Strah je največ prisoten pri tem: (navajam nekaj prepričanj/vzorcev) ne vem kaj naj počnem v življenju; nikoli ne bom izpolnil svoj življenjski namen; nikoli ne bom vedel svojega življenjskega namena; vsi poznajo svoj življenjski namen razen mene; življenje nima smisla; raje se prilagodim drugim, kot da ostanem sam; za življenjski namen moram žrtvovati svojo: svobodo, starše, partnerja, otoke,…; življenjski namen je odvisnost; če poznam/živim svoj življenjski namen bom: nesrečen, žrtvovan, ubit, sam, brez partnerja, brez prijateljev, brez otrok,…; življenjski namen poznajo samo izbrani; življenjski namen poznajo samo ljudje rojeni pod srečno zvezdo;….

Za začetek, da bi uresničili svoje želje, potrebe, namen, ... je važna odločitev. Odločitev je sestavljena iz od–ločitev. Potrebno je, da se ločimo od starega, tudi tistega poznanega, ki nas omejuje in iti naprej. Nato se enostavno odločimo: od sedanjega trenutka si upam uresničiti svoj življenjski namen (to še ne pomeni, da bomo namen vedeli/vidli, ... vendar je začetek). Potrebno je poslušati sebe in svoje občutke in iti po tej poti naprej, tudi če se nam zdi neznana ali nelogična. Nič zato če še noben ni šel po tej poti, ker vsakdo ima edinstveno pot in ne more biti kopija.

Nekatere odločitve, ki jih lahko v srcu sprejmemo za življenjski namen:

Od sedanjega trenutka naprej, sem gospodar svoje usode.
Od sedanjega trenutka naprej poznam svoj namen.
Od sedanjega trenutka naprej, vzamem življenje v svoje roke.

Ko se odločimo, še ne pomeni, da bomo takoj poznali svoje poslanstvo – je pa začetek in prvi korak, ki ga naredimo sami k svojemu cilju in ta je pravi. Včasih je potrebno, da mine več dni, mesecev, let – vendar se splača narediti korak naprej.

Ko pridem sam do točke, da bi odnehal in ko (trenutno) ne vidim izhoda se spomnim nekaj stvari: (poiščite si svoje opomnike) »vedno se najde rešitev« ter ko želim odlašati, se spomnim na pregovor:
Ljudje pravijo, da čas mineva.
Čas pravi, da minevajo ljudje.
(Sanskrtski pregovor)
takrat nimam več izgovorov, da ni pravi čas

Življenje je večinoma namenjeno, da ga živimo po svojem okusu, če temu ni tako dodajmo svoj način (okus), da bo.