prebolevanje nekoga

Oj, špelca13

Medtem ko čakaš na poglobljen odgovor, ti pošiljam pesmico. Predlagam poslušanje 5-krat na dan, dokler ne pride v podzavest. Poskušaj na zadevo pogledati z malo humorja... te bo sprostilo in boš lažje prebolela in razrešila, kar te muči.

http://www.youtube.com/watch?v=uxHZcyubl1U

P.S.: Predvidevam, da gre za ljubezensko hrepenenje, sicer se opravičujem za napačno razumevanje.

Lp

spelca13,
včasih lahko hitro nekoga preboliš, včasih pa traja dlje časa, tudi leto - dve.

Koliko pri tebi začutim si prišla na ta svet se naučit močnih občutkov, tako sreče, kot žalosti, zadovoljstva – nezadovoljstva, itd,  da se naučiš ene in druge skrajnosti. Zato poskusi sprejeti sebe, ko si na dnu in ko si na vrhu – to si ti in takrat boš počasi najdla ravnovesje v sebi, čeprav nihajo čustva.

Priporočam pa ti, da zraven meditacije, reikija in odpravljanja vseh vzrokov, ki jih najdeš, še poješ, oziroma še bolje - kričiš, da lahko spraviš bolečino ven iz srca.

Dovolj bosta samo ti in kričanje.Brez "dobrega komada" .

Živijo barb in dobrodošla Kot že sama ugotavljaš, je življenje res tako, da so zunanje situacije in ljudje, ki jih srečujemo, vedno odraz naše notranje naravnanosti. Na podzavestni ravni se med osebama naredi povezava, glede na naše notranje stanje, ki se potem kaže v čisto vsakdanjih situacijah, načinih, kako nekdo reagira na nas, kako se pogovarja z nami, ali nas sliši, ali nas ceni in podobno. Vsakdanje situacije (pogovori, dotiki, dejanja ipd.) spadajo v tisti del, ki se ga večinoma zavedamo in se z njim srečujemo v vsakdanjem življenju, pogosto pa imamo težavo prodreti do tistega našemu umu skritega dela, ki podzavestno oblikuje naše vedenje in določa stvari, ki se nam dogajajo. Vse z namenom, da prepoznamo omejitve, ki jih nosimo v sebi in pri sebi naredimo spremembe, ki so za nas ugodne in nam bodo pomagale, da zaživimo bolj svobodno, srečno in zadovoljno življenje.

V tvojem biopolju zaznam močen podzavestni vzorec, da mora biti vse tako, kot si ti zamisliš. Življenje pa ni tako. Tu imajo svoje vzorce, želje, omejitve in talenti tudi vsi tisti, ki so ob nas - družina, sodelavci, partnerji ... tako kot moramo spoštovati sebe, si zaslužijo spoštovanje tudi oni in tako kot dopuščamo sebi, da zaživimo, kot si želimo, imajo enako pravico tudi oni sami. Življenje na Zemlji ni idealno, lahko pa začutimo večnost, božanskost, čarobnost in popolnost v temu, da sprejmemo življenje točno tako kot je. Zavedati se moramo, da so naša pričakovanja in predstave le iluzija, ki so omejene. Za vsakega od nas pa obstaja neka širša božanska perspektiva, ki jo moramo spoštovati, četudi je ne poznamo. Ko to razumemo oziroma začutimo, ponotranjimo in zaživimo, vse odvisnosti, kot so, da imam prav in se ne motim, da morajo biti drugi takšni, kot si jaz zamislim, idealiziranje, perfekcionizem in podobno, avtomatsko odpadejo. Življenje zaživimo kot voda v rečni strugi, ki le teče ne glede na to, kakšna je struga.

Kaj bi se zgodilo, če bi vodo poskušali zadržati v pesti? Bolj kot jo stiskamo in se trudimo, več vode odteče

Svetujem ti, da si postaviš kanal (vodena meditacija in link že večkrat objavljeni) in po postopku transformacije (večkrat objavljen link) predelaš občutke in odvisnosti, ki jih začutiš. Po potrebi postopek večkrat ponavljaj, stvari, ki so pri nas temeljne, včasih tudi potrebujejo čas, da se spremenijo. Pri tebi začutim, da bi se znala ujeti v to, da bi te tvoj razumski del skušal prepričati, da je vzorec predelan, medtem ko bi težava v podzavesti ostajala. Naš um ali ego se običajno bojita sprememb in znata biti zelo prepričljiva v smislu, da nam govorita, da nečesa ne potrebujemo, da je to brezveze, da je že rešeno, da je težava drugje in podobno.

Tako da le vztrajno in pogumno naprej! Velik srečno, veseli pa bomo tudi poročanja, kako ti bo šlo  :srcek:  :rose:  :prst:

Zoran in Ninja, se vama zahvaljujem za vajina odgovora.
Delam na tem kar sta napisala in se bom delala. Vem, da dolocenih stvari se nisem precistila. Se pa trudim, da se resim teh vzorcev, oba sta mi napisala enega zelo mocnega. In nisem se cisto prepricana, da sm se tega znebila. Sem pa boljse volje. Ze to je velika sprememba, glede na to, da sem vcasih imela kar dolge krize. Zlata sta :prst:  :rose:

Barb

Živjo spelca13, tvoje vprašanje je bilo premaknjeno v primeren forum -  zanimivo, ko sem našla primeren naslov debate, si jo v bistvu ti odprla pred dvema letoma. 

Ali so ti tisti nasveti prišli prav, si lahko takrat prebolela omenjeno osebo? Na podoben način lahko od sebe spustiš tudi sedaj. Če gre za isto osebo, še enkrat napraviš predlagano. Včasih je potrebno večkrat napraviti, saj se odprejo stvari na drugi, višji ravni.

Vse to, kar naštevaš, ti lahko pomaga pri spuščanju osebe iz življenja - reiki, linija hare..

Dobro se je tudi iskreno vprašati, kaj je tisto, kar me vleče k osebi? So to nerazrešena čustva? Povedani ali nepovedani dogovori, ki sva jih z osebo sklenili? Odločitve, ki sem jih sklenila v zvezi s to osebo? Na osebnem svetovanju se pogleda lahko tudi v biopolje in pomaga osebi razumeti ter ozavestiti, kaj se kot duša uči od odnosa, kaj je božanski namen njunega odnosa. Takrat nam je bolj jasno, zakaj nekoga ne želimo spustiti. Ko ozavestimo lekcijo, lažje spustimo od sebe človeka, saj ga naša duša ne potrebuje več, ker je ozavestila lekcijo.

No evo Urška, sej to vse pove a ne, koliko časa se že vse skupaj vleče. Ma meni je vse jasno, regresija, dve terapiji, pa še nekaj delavnic, jaz vem kje so vzroki. ampak ne znam to v realnosti predelati. ja takrat mi je zoran dobro odprl oči, da sem tukaj, da se naučim močnih čustev in sem to sprejela, pač tako je. karmično baje ni več nič, to smo razrešili, ker karmično je bilo ogromno zavez in dogovorov. in glede na to, da je od vsega že skoraj leto in pol mi je čudno, da če ni nič več karmično, da ne spusti! da me še vedno vleče tja, da se še vedno obremenjujem. morda zato, ker vem, da ni bilo zaključeno in kadar stvari nimajo epiloga, se baje potem še ful tudi energetsko vlečejo. ampak je čisto možno, da epiloga sploh nikoli ne bo, torej ga moram narediti sama. in evo, to mi ne uspe. tudi zoran mi je že rekel, da je naloga moje duše, da ne morem stran. jest bi pa samo rada že končno jasno nebo, če me razumeš.

po kričanju nimam več potrebe, tok težko ni več, hb  sej mogoče rabim samo še malo več časa, te zadeve so konec koncev zelo zelo stare in zelo obremenjujoče. delat iz dneva v dan, ko je slab dan, pa delat še malo več ;-) in si dopovedat, da tko pač je in to sprejet. to si kr malo dopoveš, ane ... Hvala Urška in Tina, good point, kaj imam jaz od tega, da ne spustim. Hvala tudi tebi!

Tina, super, hvala ti! Ti znaš tko dobro ubesedit vse, zadeneš žebljico na glavico, al kako se že reče    :prst:

ana_J,

kakor vidim in začutim tvojo situacijo, nisi predelala vzroka, zaradi katerega se ti je z ravni duše pojavila ta situacija v življenju. Kakor jaz začutim, je to konflikt - dovoliti si ljubiti in biti ljubljena v življenju na sploh. Ta situacija ti je prišla, ker se je v tvoji duši pojavila želja občutiti ljubezen in biti ljubljena in ljubiti. Lahko da je ta želja v tebi brbotala dlje časa in se ti je po toku dogodkov izpolnila. V tvojem biopolju se začuti razočaranje glede ljubezni, neizpolnjena pričakovanja in grenkoba, vezana na prejšnja ali na sedanje partnerstvo - če sem prav razumela, je bila ta zveza vzporedna s stalno zvezo z drugim.

Zato ti predlagam, da se usmeriš v razreševanje teh občutkov, vezanih na grenkoben odnos, ki ga imaš drugače do ljubezni in odpuščanje vzrokov, ki so pripeljali do tega prepričanja, da si ne dovoliš biti ljubezni.

Pozdravljeni,

nekje sem že postavila vprašanje, pa ne najdem kje, zato bom še tule. Skratka, zanima me, zakaj vedno, ko nekomu odprem srce, naletim na osebo, ki me prizadene. Na koncu vedno potegnem kratko. In sem izigrana. To se mi je zgodilo tudi pred kratkim, ko se me je nekdo pošteno privoščil. Tako dolgo mi je dajal lažne obljube, da sem na koncu omagala. In se končno umaknila. Boli pa še vedno zelo. Ker sem imela iskreno rada. In kaj je še najhuje, če bi se še javil, bi mu oprostila. Prosim za pomoč, ker sama si tega ne znam razložiti. To se mi namreč dogaja že vse življenje. Je to moj karmični dolg? Sem kar takega zagrešila, da to plačujem. Sedaj sem recimo na tleh. In ta človek, zaradi katerega sem na tleh, se prav nič ne obremenjuje, da je to storil. Kolikor mi je znano, maksimalno uživa.

Hvala za odgovor.
N.