Za zdravje: Priključite se Štafeti semen!

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Štafeta semen je gibanje, v katerem  se lahko aktivirate tudi vi. Poteka  tako, da se prijavite za sodelovanje v Štafeti semen kot Pozitivna točka Štafete semen. To lahko storite  od 1. do 10. marca 2014 na  e-naslovu: ekoci.si@gmail.com.
V času od 21. marca 2014 (prvi dan pomladi) do 22. aprila 2014 (dan Zemlje) kot pozitivna točka izvajate dejavnosti na svoji lokaciji: najmanj 11 zrn semen posejete, 11 izmenjate, 11 pa jih pošljete na naslov organizatorja, ki jih bo na koncu akcije predal strokovnjakom v gensko banko Slovenije na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Zraven poslanih semen pošljite še ime in opis semena ter značilnosti rastline, ki ste jo gojili in njeno seme izmenjevali. Dobrodošle so tudi fotografije, kako je to pri vas potekalo.

Ker je samooskrba na področju sadja v Sloveniji slaba, bodo letos Štafeto semen razširili tudi na dejavnosti posajanja čim več sadnih dreves in grmovnic ter ohranjanja starih sadnih sort s cepiči. Zato bo ob izmenjavah semen potekala tudi izmenjava cepičev starih sadnih vrst. Upamo, da boste mnogi v tem letu posadili ali cepili kakšno sadno drevo ali grmovnico ali svoje znanje, kako to storiti, prenesli tudi na mlade rodove.

Irena Rotar iz Ekoci opozarja, da gre pri Štafeti semen izključno za avtohtone, domače in tradicionalne vrste semen, ki rastejo v Slovenji in se pridelujejo na čim bolj sonaraven način. Pozivajo vse, da pri vseh dejavnostih delujejo v skladu z veljavno zakonodajo.

Ohranimo stare sorte

Določeni še vedno premišljujejo, ali „se splača“ biti samooskrben. Drugi pa pridelavo zelenjave in nabiranje divjeraslih rastlin že obvladajo, zato zdaj pospešeno usvajajo tudi znanja iz sadjarstva.
Avtohtona sadna drevesa so prehranila toliko generacij naših prednikov, le v bližnji zgodovini jih je izrinil pohlep po hitrih dobičkih, ki je v ospredje postavil bolj rodne sodobne križance.

Danes mnogi sadjari ugotavljajo, da boljše sorte obenem pomenijo tudi razvajene in od kemije popolnoma odvisne sorte. Zato pozabljene avtohtone sorte ponovno vzbujajo zanimanje ljudi.

Društvo za izobraževanje za samooskrbo s sadjem in zelenjavo Učni sadovnjak je eno izmed društev, ki si dejavno prizadeva ohranjati stare sorte, ki gredo v pozabo. V sadovnjaku in na vrtu prirejajo izobraževalne delavnice, na katerih predavajo strokovnjak g. Špehar iz Društva Gaia in strokovnjaki s Fakultete za kmetijstvo. Izobražujejo šolsko mladino in občane, ki jih to zanima.

Poskušajo najti stare sorte in jih razmnoževati, dokler jih še imamo. V kraju, kjer delujejo, so jih krajani obvestili o stari sorti jabolk, ki obrodi sadeže kljub stoletni starosti. Ob pomoči donatorjev so se odločili to staro sorto ohraniti in so ob kolesarski poti zasadili drevored starih jabolk.

Odlično sodelujejo tudi z Društvom Sorško polje, njihove pobude so lepo sprejeli tudi v Tržiču. Njihov projekt učni sadovnjak so lepo sprejeli tudi v drugih društvih, zato upajo, da se bo ideja hitro prijela na vseh koncih Slovenije. Če imate tudi vi na vrtu ali v svoji bližini kakšno zdravo staro sorto, ki bi jo bilo vredno ohraniti tudi za prihodnje rodove, se obrnite nanje. S skupnimi močmi lahko ohranimo zaklade, ki jih že imamo.