1

Tema: Za zdravje: Kako pomembni so dobri mikrobi ob porodu?

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Težave s prebavili, dihali in z ušesi, dermatitis, alergije, motnje pozornosti in koncentracije, avtizem … to so težave otrok, ki posledično pestijo čedalje več mladih staršev. Vsi ti in tudi številni bodoči starši pa ne vedo, da bi lahko pojav omenjenih težav uspešno preprečili še pred porodom. Tudi vi spadate mednje?

Ravnovesje mikrobov in naše zdravje

Ravnovesje mikrobov, s katerimi sobivamo, pomembno vpliva na naše in tudi na otrokovo zdravje. Vse sluznice človeškega telesa namreč prekrivajo koristni in tudi potencialno nevarni mikroorganizmi oziroma tako imenovana mikroflora. Kadar so njihove moči v ravnovesju, so sluznice zdrave in varne pred vnetji. Telo je zaščiteno tudi pred tem, da bi prek poškodovanih sluznic vanj vdrli zunanji mikrobi ter strupi in druge škodljive snovi.

Kadar iz različnih razlogov na sluznicah zavladajo slabi mikrobi (kandida, E. coli …), utegne priti do številnih težav. Če se to zgodi na sluznici črevesja, se še posebno močno odraža na zdravju celotnega telesa, največkrat v obliki vetrov, driske, zaprtja, slabokrvnosti, utrujenosti, padca splošne odpornosti, slabega duševnega počutja …
Porušeno ravnovesje črevesne flore lahko povzroči tudi neravnovesje vaginalne flore. Če slabi mikrobi zavladajo na vaginalni sluznici, to ne utegne povzročiti le belega toka ali glivičnega/bakterijskega vnetja vaginalne sluznice, temveč vpliva tudi na zdravje bodočega otroka.

Ravnovesje mikrobov in zdravje bodočega otroka

Stanje materine vaginalne flore v času poroda torej lahko vpliva na to, kako trdno bo otrokovo zdravje. Otrokova črevesna flora se namreč začne graditi ob porodu; do takrat je njegovo črevesje neposeljeno oziroma sterilno. Mikrobi začnejo naseljevati otrokova prebavila šele med potjo skozi porodni kanal, ko v usta zajame mikrobe, ki jih sreča na poti. Če je vaginalna sluznica v času poroda zdrava, je tudi prvi zajem mikrobov v prebavila za novorojenčka ugoden. Črevesna flora se z dojenjem in uživanjem zdrave hrane le še krepi, to pa prispeva k otrokovemu zdravju. Funkcionalna črevesna flora je namreč eden od osnovnih stebrov otrokovega telesnega in duševnega zdravja.

Če je ravnovesje materine vaginalne mikroflore ob porodu porušeno, to utegne pripeljati do vse slabšega zdravja otroka. V primeru, da ima mati v času poroda glivično vnetje nožnice, novorojenček v prebavila zajame mikrobe, med katerimi prevladujejo potencialno škodljivi (denimo kandida) in ne dobri mikrobi. Če mati dojenčka hrani samo z mlečnimi nadomestki in mu pozneje ponuja pretežno sladko hrano oziroma takšno, ki temelji na enostavnih ogljikovih hidratih (izdelki iz rafinirane bele moke …), je verjetnost, da se bo pri njem razvila neugodna črevesna mikroflora, toliko večja.

Posledice neravnovesja črevesne flore se ne kažejo le v obliki prebavnih težav (driska, zaprtje, napihnjenost, krči, bolečine v trebuhu, zgaga …). Otroka utegnejo pestiti tudi bele obloge na ustni sluznici (afte) ter glivice na koži, ki jo prekrivajo plenice, na sluznici spolovil in v kožnih gubah. Ker prebava ni optimalna, je otrokovo telo čedalje bolj izčrpano, saj iz zaužite hrane ne prejme dovolj vitalnih snovi, ki so potrebne za rast, razvoj in obnovo.

Vse to lahko povzroči padec otrokove splošne odpornosti in posledično kopičenje težav z dihali, ušesi, kožo ... Zaradi katerega od naštetih vnetij utegne otrok prejeti kuro ali dve antibiotikov, to pa stanje njegove črevesne mikroflore dodatno poslabša.
Dolgotrajno pomanjkanje zaščitnih mlečnokislinskih mikrobov na črevesni sluznici lahko povzroči tudi sindrom prepustnega črevesja in psihične težave. Nutricionistka in nevrologinja, dr. Natasha Campbell-McBride, pojasnjuje, da imajo številni otroci, ki jih pestijo motnje pozornosti in koncentracije, težave z govorom, depresija, epilepsija, hiperaktivnost ali celo avtizem, že od rojstva močno porušeno črevesno mikrofloro in poškodovano črevesno sluznico. Ker prek poškodovane sluznice iz črevesja v telo uhaja vse več neprebavljenih, prevelikih delčkov hrane, pa tudi številni strupi in mikrobi, se mora otrokovo telo nenehno boriti z njimi. To se ne odraža le v obliki telesnih (alergije, številna vnetja …), temveč sčasoma tudi duševnih težav. Te nastopijo, ko začne krvno-možganska pregrada popuščati pod pritiskom omenjenih bremen. Krvno-možganska pregrada namreč možgane varuje pred strupi, mikrobi in drugimi nevarnimi snovmi, ki plavajo v krvi, vendar le, če je njena zaščita nepoškodovana. Nevrologinja poroča, da je bilo mogoče pri tisočih otrocih po naravni poti, zgolj s spremembo prehrane, s krepitvijo črevesne mikroflore in z odpravljanjem poškodb na črevesni sluznici, premagati večino opisanih telesnih in duševnih težav. Seveda je še bolje, če do tovrstnih težav sploh ne pride. Kaj lahko storite sami?

Pred porodom okrepite vaginalno floro

Ker je zaradi spolnih odnosov mikrobno stanje na vaginalni sluznici odvisno tudi od zdravja sluznice partnerjevih spolovil, naj se preventivni negi pridruži tudi on. Ker je mikrobna sestava sluznic odvisna od celotnega psihofizičnega stanja, se je treba nege sluznice spolovil lotiti tudi od znotraj. Najboljša rešitev je, da oba starša čim prej preideta na zdrav življenjski slog, pri čemer naj se izogibata zlasti sladkarijam, alkoholu, industrijsko predelani (»mrtvi«) hrani, polni aditivov in ostankov pesticidov, čezmerni rabi antibiotikov, kroničnemu stresu, konvencionalni kozmetiki itn.

Prednost naj namenita naravni ekološki prehrani, krepitvi črevesne flore, ustrezni hidraciji, naravni ekološki kozmetiki (mila za intimno nego naj imajo pH, ki podpira vaginalno sluznico; optimalni pH vaginalne sluznice je od 3,8 do 4,5.). Poskrbita naj tudi za obvladovanje stresa, dovolj spanja in počitka ter veliko ljubezni do sebe. Prehlad in druge blažje težave naj čim prej odpravita po naravni poti, da se vnetje ne bo razvilo do te stopnje, ko brez antibiotikov preprosto ne gre. Ti namreč močno poškodujejo dobre mikrobe v našem telesu.

Bodoče mamice naj ravnovesje vaginalne flore dodatno ohranjajo z občasnimi lokalnimi ukrepi. Enkrat do dvakrat na teden naj izpirajo nožnico z mešanico prekuhane vode in koncentrata fermentirane sirotke. Za ta namen naj ga razredčijo z vodo v razmerju 1 : 1, nato pa ga vlijejo v majhen irigator (na voljo so v specializiranih trgovinah) ter izpirajo nožnico – zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti in pred porodom.

Nevrologinja Natasha Campbell-McBride priporoča, naj si bodoče mamice vsak dan po prhanju z naravnim (probiotičnim) jogurtom ali s kefirjem namažejo vaginalno območje, roke in prsi ter počakajo, da se posuši. To naj bi bil eden od pozabljenih tradicionalnih ukrepov priprave na porod. S tem postopkom lahko nadaljujejo tudi po porodu. Tako bodo otroku pomagala vzpostaviti zdravo črevesno floro, ki je osnova za trdno zdravje. V primeru vaginalnega izcedka naj si enkrat do dvakrat na teden pred spanjem v nožnico vstavijo kapsulo kakovostnega probiotika.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com