1

Tema: Za zdravje: Stres nakupovalne mrzlice

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Maja Obolnar, Uroš Bric (Nakupujmo skupaj - skupnost za nakup eko in lokalnih živil)

Ura je štiri popoldne. Odhitimo iz službe, da bi čim prej prišli domov. Toda še prej nas čaka nakupovanje. Na cesti je gneča, ljudje so nestrpni in pod stresom. Naposled prispemo v trgovino. Že ob vstopu nas pozdravijo umetne luči, na tisoče domala enakih izdelkov različnih proizvajalcev, vsak kotiček trgovine krasijo oglasi, rdeča barva nas na vsakem koraku opozarja na kako ugodnost. Obdani smo s tisoč in enim dražljajem. Ti dražljaji nas utrujajo in motijo pri sprejemanju preproste odločitve: kaj danes resnično potrebujem? Namesto tega se začnemo ukvarjati z željami, ki jih pred vstopom v trgovino sploh nismo imeli. Zaradi notranjega konflikta med tem, kaj potrebujemo, kaj si kar nenadoma želimo in kaj si sploh lahko privoščimo, se nas polotijo tesnoba, nemir, nejevolja ter zmedenost. Že kmalu ugotovimo, da se je celo nakupovanje sprevrglo v »stresovanje«.


Se to dogaja tudi vam?


Kot smo že zapisali, naj bi vsak tretji odrasli trpel za posledicami stresa, pomoč zdravnika pa naj bi poiskalo več

kot tri četrtine ljudi. Stres nas spremlja na skoraj vsakem koraku. Prikradel se je v vse plasti našega bivanja.

Nemalokrat ga doživljamo tudi med vsakdanjimi dejavnostmi in opravili, kot je nakupovanje.

Toda bilo bi napačno, če bi stres krivili za vse, kar se nam primeri. Ne življenje in ne nakupovanje ne ustvarja

stresa – vzrok zanj se skriva v nas, ko se na vse pretege upiramo sprejemanju realnosti danega trenutka. Če

namesto na spomladansko sonce raje zavijemo v trgovinsko središče, je kot stresnega lažje kriviti nakup kot sebe,

mar ne? Res pa je, da smo v teh časih veliko bolj pod stresom, saj smo znatno manj v stiku s seboj in z naravo kot

nekoč. Zanimivo je, da lahko nakupovanje po sproščenem dnevu na soncu ali v naravi prijetno in ga kot takega

hitro označimo kot »šoping za dušo«, medtem ko nakupovanje po napornem delovnem tednu hitro postane

stresno in obremenjujoče.

»Nakup vsakega drugega izdelka naj bi bila posledica kupčeve spontane in impulzivne odločitve.«

Za sodobnega kupca je tudi čas postal dragocena dobrina. Nihče ne želi dolgo stati v vrsti, obtičati v gneči ali

prenašati nejevolje trgovskega osebja, saj to v nas sproži nemir in stresne odzive, ki se jim na vsak način želimo

izogniti, saj izgorevamo doma, na delovnem mestu, v šoli … Ker je čas za kupca tako zelo dragocen, so nam

prodajalci ponudili novo možnost: spletno nakupovanje. Tako se lahko izognemo gneči na cesti, čakanju,

spraševanju prodajalca, neprijetnemu ozračju v trgovini, težkim nakupovalnim vrečkam, iskanju parkirnega

prostora in drugim potencialnim stresorjem. Mnogi na spletu ne nakupujejo le zaradi prihranka časa, pač pa tudi

zaradi manjšega stresa ob nakupovanju.


Nakupovanje – za ene stres, za druge rešilna bilka


Pogosto je želja po nakupovanju tudi odsev našega čustvenega sveta. Predvsem ženski del populacije z

nakupovanjem uravnava čustvene nihljaje, zlasti tiste manj prijetne. Kolikokrat ste opazili, da ima nekdo doma

polno omaro oblačil, ki jih skoraj nikoli ne obleče? Najbrž poznate nekoga, ki svoja oblačila ali čevlje podarja zgolj

zato, da dobi opravičilo za nakup novih.


To je klasično vedenje, pri katerem nakupovanje ne pomeni samo obveznosti. V bolj intenzivnih primerih to početje

pripelje do odvisniškega vedenja, ki posamezniku pomaga doseči notranji mir – za trenutek mu ublaži čustvena

nihanja, da lahko pozabi na resničnost, s katero se le stežka spoprijema. Težja oblika tovrstnega odvisniškega

vedenja se imenuje oniomanija, označuje pa osebe, ki jih nakupovanje izpolnjuje in zadovoljuje, zaradi česar

kupujejo številne predmete, ki jih v resnici sploh ne potrebujejo oziroma jih po nakupu ne uporabijo. Po nekaterih

podatkih naj bi bilo takih približno pet odstotkov ljudi, zlasti ženske v tridesetih letih s (pod)povprečnim življenjskim

standardom.


Vseeno nas večina nakupovanje dojema kot stresno in utrujajoče preživljanje »prostega« časa, zato trgovska

panoga vlaga velik denar v raziskave, ki naj bi pomagale doseči, da bi bilo nakupovanje prijetno in predvsem

zasvojljivo doživetje. V trgovinah namreč nič ne stoji na svojem mestu po naključju. Vsaka razporeditev, lokacija in

podrobnost ima svoj namen. Torej ni nič nenavadnega, da je nabor zvijač, ki nas spremljajo na vsakem koraku po

trgovinskem središču, iz leta v leto bolj prefinjen. Končni cilj je jasen: kupca čim dlje zadržati v nakupovalnem

središču in vplivati na njegove primarne čute.


Tako imenovani stresorji pri nakupovanju sprožajo čustvene odzive, ki so tarča trženjskih in prodajnih mrež, saj

vplivajo na to, koliko in kaj bomo nakupili. Avtorja D. Lewis in D. Bridger sta z raziskavo ugotovila, da na stres

najbolj vplivajo zapravljeni čas, težave pri iskanju izdelkov in glasba. R. Aylott je prišel do podobnih ugotovitev: v

svoji raziskavi je ob pomoči anketiranja ugotovil, da so za kupce najbolj stresne gneča, vrste pri blagajnah,

težavno parkiranje in nesposobno osebje. Tega se trgovci še kako zavedajo, zato želijo tako ali drugače prikrito

vplivati na naše nakupe.


Spretne domislice pretkanih trgovcev


Le kdo ne pozna starih trgovskih trikov? Kruh in mleko kupcem vedno ponujajo na koncu trgovine, tako da se

morajo sprehoditi skozi celotno trgovino, medtem pa kupijo še marsikaj, česar niso nameravali kupiti, slastne

sladkarije pa se vedno znajdejo na policah, ki so v vidnem polju otrok. Ne pozabimo tudi na psihološko določanje

cen – denimo 9,99 evra. Toda to je stara šola trikov, bi lahko rekli.


Strokovnjaki, ki preučujejo možganske dražljaje, ki se sprožajo med nakupovanjem, so ugotovili, da je treba

pozornost posvetiti tudi številnim drugim podrobnostim. Ena od teh je optimalna temperatura, ki naj bi bila 20

stopinj Celzija. Če je v trgovini pretoplo, kupci postanejo pasivni in zapravijo manj, če pa je prehladno, prehitro

zapustijo trgovino. Poleg temperature je pomemben tudi vonj; trgovci z blagimi vonjavami skušajo pretentati zlasti

ženski del populacije, medtem ko moški del zapeljujejo z močnejšimi, opojnimi vonji. Ne pozabimo na cenene

trike: trgovci želijo z mehkejšo talno podlago upočasniti trgovske vozičke in s tem umiriti kupčev tempo in ga

pripraviti k večji pozornosti, rezultat pa je seveda večji nakup. Tudi glasba ima svoj namen. Opravite preprost

preizkus: v trgovino se odpravite zjutraj, opoldne in pozno popoldne, pri tem pa pozorno prisluhnite glasbi.

Dopoldne, ko naj bi bilo med kupci največ upokojencev, je v trgovinah slišati največ domače in starejše glasbe,

opoldne, ko v trgovine pridejo po malico mladi, je glasba praviloma najglasnejša, popoldne, ko je med kupci največ

zaposlenih, ki prihajajo iz stresnih služb, pa je čas za umirjeno ali klasično glasbo.


Med pomembne podrobnosti spadata tudi barvitost ter občutek domačnosti in naravnosti. Tako na oddelku s

sadjem in zelenjavo svežino in kakovost pogosto prikazujejo tako, da izdelke primerno okrasijo in poudarijo z

dekoracijo. Vse to zato, da bi čim prej vzpostavili zaupanje, kupec pa bi dobil občutek, da je blago, ki mu ga

ponujajo, dovolj privlačno in kakovostno.


In kam se uvrščate vi?


Star in morda že malce izpet nasvet se glasi, da mora kupec, preden stopi v trgovino, sestaviti seznam izdelkov, ki

jih potrebuje, in se ga nato dosledno držati. Toda takšna obramba, tako vsaj pravijo neuradni podatki trgovcev, je

račun brez krčmarja. Kupci menda več kot polovico izdelkov kupijo impulzivno in spontano, torej se za nakup

odločijo šele v trgovini, ko zagledajo izdelek.


Še preden se sploh zavedo, se s polnimi vrečkami znajdejo doma, kjer ob pregledu računa sledita šok in

streznitev. Zato se v trgovino, če je le možno, odpravite siti, spočiti in s trezno glavo! Za industrijo je pomemben

predvsem zaslužek, ne pa kupčevo zdravje in njegovo splošno zadovoljstvo. Vsak kupec si mora oblikovati način

nakupovanja, ki ustreza njegovemu profilu oziroma osebnosti in ki bo namesto stresa pomenil veselje ter

priložnost za spoznavanje in druženje. V nadaljevanju predstavljamo dve takšni alternativi.


Nakupovalni post ...


V tujini že marsikdo udejanja tako imenovani nakupovalni post, pri katerem se človek za določeno obdobje v celoti

odpove nakupom. To pomeni nobenih obrokov v restavracijah, nobenih nakupov oblačil, čevljev, modnih dodatkov,

kozmetike … Bi si to drznili storiti tudi sami? Mnogi, ki so se odločili za nakupovalni post, priznavajo, da jim je ta

izziv obogatil in osmislil življenje. Pobeg od potrošniške norije je terapija, ki bi jo moral vsak kupec opraviti vsaj

enkrat v življenju, se strinjajo njegovi zagovorniki.


… in druge alternative (obiskovanje tržnic, skupnostni nakupi)


Mnogi se raje vračajo k počasnejšim in bolj izpolnjujočim oblikam nakupovanja hrane. V ospredju je predvsem

zanimanje za ekološko, lokalno in sezonsko pridelano hrano, katere izvor in način pridelave poznamo. Zadovoljen

kupec take hrane je tisti, ki mu uspe lokalno ekološko hrano dobiti neposredno od pridelovalca.

Zdi se, da smo kupci zaradi vseh psiholoških strategij in taktik, ki so postale sestavni del trgovinskih prodajnih

mrež, izgubili zaupanje v prodajalce in njihove izdelke. Marsikdo išče in ceni pridelke slovenskih kmetov iz

lokalnega okolja, ki so bili pridelani človeku in okolju prijazno, saj je poleg časa pomembna dobrina zdajšnjega

življenja tudi skrb za duševno in telesno zdravje. Četudi na izdelku ali pridelku piše »pridelano v Sloveniji« ali

»kakovost iz Slovenije«, kupci po zaslugi svoje poučenosti tudi tem potezam prodajalcev ne zaupamo več. Zato je

za marsikoga ključno, da svojega pridelovalca hrane tudi osebno spozna. Osebni stik in odnos s pridelovalcem

hrane nam vračata zaupanje in vzpostavljata drugačen odnos do nakupovanja. Nakupovanje hrane, o kateri vemo,

da ni prepojena s strupi, ki spodkopavajo zdravje, nas lahko sprošča in nam prinaša zadovoljstvo, prav to pa

zmanjšuje stres.


Masanobu Fukuoka, ki velja za očeta permakulture, je ugotovil, da lahko pridelovalci ob pomoči znanstvenih

metod pridelajo le pet odstotkov več, prispevek k uničevanju okolja zaradi uporabe škodljivih snovi pa je znatno

večji. Cilj slehernega nakupovalca bi torej moral biti, da z nakupi podpira tiste pridelovalce, ki ne uporabljajo

strupov in škodljivih snovi z namenom povečevanje pridelka.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com