1

Tema: Za zdravje: Kdo so skriti prebivalci našega črevesja?

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Prav tako kot ljudje prebivamo v hišah, imajo najrazličnejši mikrobi za svoj dom naše telo. Od poznanih več kakor 1000 različnih vrst, razporejenih v in na našem telesu, naj bi približno 47 sevov mikrobov vedno prebivalo v črevesju, ko smo v zdravem stanju. Zaradi svojih nalog pa niso pomembni le za dobro prebavo, ampak tudi za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja.

Dobro je že poznano, da so ti sevi pomembni za vsrkavanje mineralov, v presnovi in genetiki, pri izrabi kalorij in hujšanju, za proizvodnjo nekaterih vitaminov in aminokislin, za aktiviranje imunskega sistema in pri regulaciji vnetnih citokinov. Ne poznamo pa še natančnih mehanizmov, s katerimi ti dokazano vplivajo npr. na naše mentalno počutje, spomin, na socialno vedenje, preprečevanje vnetja črevesja in s tem vnetja možganov ipd.

Spoznajmo torej nekatere pomembne prebivalce našega črevesja in nekaj njihovih nalog.

Bifidobacterium bifidum:
prebavlja vlaknine, ustvarja B12, biotin in vitamin K2, ščiti sluznico črevesja, nas varuje pred vdorom toksinov in škodljivih bakterij v kri, aktivira celice imunskega sistema – makrofage itd.

Bifidobacterium lactis:
zmanjšuje verjetnost razvoja potovalne diareje, ob dolgoročnem uživanju pomaga odpraviti zaprtje, ker nevtralizira toksine, naj bi preprečeval kolitis.

Lactobacillus acidophilus:
proizvaja vitamin K, encime za razkroj laktoze in mnoge protimikrobne snovi (npr. acidofilin, laktocidin, acidolin ...), s čimer podpira ravnotežje črevesne flore in imunost.

Lactobacillus bulgaricus:
pomaga odpravljati zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja in Chronovo bolezen, potenciale pa kaže tudi pri različnih motnjah počutja (vključno z ADHD in depresijo).

Lactobacillus plantarum: med drugim pomaga izboljšati psihično počutje. Sevi PS128 te bakterije denimo proizvajajo nevrotransmiterje, pomembne za optimalno delovanje možganov.

Bacillus subtilis: pred iznajdbo antibiotikov so ga uporabljali kot imunostimulator za pomoč pri zdravljenju želodčno-črevesnih in urinarnih obolenj. Danes je znano, da lahko obnovi črevesno floro, porušeno zaradi obsežne terapije z antibiotiki.

Enterococcus faecium:
med drugim povečuje antimikrobno aktivnost v črevesju in preprečuje razvoj škodljivih mikrobov, s čimer podpira ravnovesje črevesne flore. Ker uničuje Listerio monocytogenes, se uporablja tudi v prehrambni industriji.

Streptococcus thermophilus: izboljšuje prebavo laktoze, proizvaja folno kislino, stimulira aktivacijo makrofagov, proizvodnjo T-celičnih citokinov in obnovo celic črevesne sluznice, zmanjšuje nastanek diareje zaradi jemanja antibiotikov itd.

Tako kot si ljudje, ki živimo v skupnostih z isto naravnanostjo, medsebojno pomagamo, se dopolnjujemo in smo kot skupnost močnejši v vseh pogledih, se lahko podobno vedejo tudi koristni mikrobi. V telesu namreč ne delujejo vsak zase in sodelovanje med njimi prinaša še večje učinke, merljive v potencah. Bolj kot so mikrobi »zloženi skupaj« po vzorcu narave, bolj sodelujejo (se ne izključujejo) in večjo moč imajo. Takšnim skupnostim mikroorganizmov pravimo tudi efektivni mikroorganizmi.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com