Česa vas je najbolj strah?

zelo enostavno, samo če si izberemo takšno pot.   

Očitno pa se je strah zaril drugim forumovcem v kosti, saj nihče še ni odgovoril.

Strah je resnično lahko relativen. Do neke meje nam koristi in nam preprečuje, da bi se spustili v nevarnost ali počeli kaj, kar bi nam lahko škodovalo.

Tudi strah pred višino je do neke mere zdrav - če pogledam iz svojega zornega kota, lahko zase rečem da imam prav tako določen strah pred višino, saj mi na primer ni popolnoma vseeno, če prečim v gorah izpostavljen odsek. Vendar me ta strah na nek način varuje, da še posbej pazim in koncentriram pozornost.

Kje pa se po vaše konča "zdrav" strah in začne "škodljiv" strah? Ali je možno, da smo v družbi vsesplošno postali bolj občutljivi na vse držaljaje in hitreje defirniramo, da imamo nek problem, čeprav mogoče v resnici sploh ni tako pereč? Tako tudi pri strahovih hitreje podležemo neki "definiciji", da imamo fobijo ali težavo, ki pa je v resnici samo zdrava pamet.    Kaj vi menite?

Pri strahu se dobro obnese kratka in enostavna vaja, ki šokira naše možgane (seveda ne v medicinskem smislu ) in jih za nekaj trenutkov odvrne od pretiranega fokusiranja od objekta strahu. Ta čas lahko izkoristimo za transformacijo energije iz strahu v čisti potencial.

--

Pred vajo je dobro ozavestiti v sebi dejstvo, da vsako čustvo nosi v sebi energijski naboj. Močnejše kot čustvo je, večji energijski naboj nosi. Na to sedaj poglejmo s pozitivnega gledišča - močno čustvo, kot je strah, ima v sebi močan energijski naboj, katerega namesto sebi v prid uporabljamo za to, da vzdržujemo njegov obstoj in posledično ostajamo zakrčeni. Če bi ta energijski naboj, ki je skladiščen v strahu, uporabili, bi se sprostilo ogromno energije, katero bi lahko uporabili v skladu z našimi željami.

Ta vaja bo še posebej dobro delovala, če dejansko razumemo in se zavedamo tega, da energija strahu deluje na takšen način, da "lepi" na sebe čisto energijo ter na ta način ustvarja energijski vakuum. S tem, ko se s pozornostjo usmerimo v ta proces, gremo "izza kulisja" dogajanja strahu, in začenjamo razumevati tudi silnice energije, ki delujejo okrog in znotraj nas. S tem napravimo že velik korak.
Naslednjič, ko nas začne popadati strah, zavestno odvrnemo pozornost od objekta strahu k skladišču energije, ki stoji v strahu in si rečemo veselo in navdušeno sami sebi: "Super, juhuhu! Koliko energije še imam, ki čaka, da jo uporabim! Začenjam kar takoj sedaj." Z mislimi si pomagamo in si lahko v domišjiji predstavljamo, kako se osvobaja zaloga energije iz strahu in se pretvarja v čisto potencialno in vitalno energijo v nas, ki nam daje moč, da se postavimo in spoprimemo s tistim, kar nas ovira.

Ta vaja je super učinkovita v primerih, ko nas napade nenaden strah, majhni strahci ali pa ko se lotevamo kroničnega strahu. V temu vaja seveda tudi pomaga, a za trajno razrešitev strahu je treba pogledati vzrok, zaradi katerega ja strah nastal.

Kakor vidim, ti strah pred propadom globoko v podzavesti služi, saj ti daje moč za borbo za življenje, zato ga lahko razrešuješ in razrešuješ, a ga nikoli ne razrešiš. V sebi si prepričana, da se vselej na neki ravni moraš boriti za življenje, za svetlobo, za srečo. Zato bi jaz začela na tvojem mestu na drugem koncu - pri potrebi po borbi za življenje, za srečo. To lahko predelaš po procesu transformacije na vrhu foruma. To izvira izpred otroštva, prinesla si v to življenje že od prej.

Podobno lahko razrešiš tudi ostale strahove.

Dobro se je zavedati, da z delom na sebi odpiramo globlje ravni bivanja.

Globlji vzorci in čustva se ne "pojavijo nazaj" ali "premaknejo nazaj", če oseba dela na vzorcu. Ampak se lahko pojavi na globlji ravni oz. v takšni meri, kot je oseba pripravljena.

Na primer, z omenjenim strahom - lahko da nisi v podzavesti pripravljena razrešiti celoten strah naenkrat oziroma nimaš dovolj energije za to. Zato ga podzavestno razrešuješ postopoma - toliko, kot si pripravljena.

Smo pa ljudje v modernih časih postali zelo nestrpni - tudi do sebe - in bi želeli vsako zadevo razrešiti in zaključiti naenkrat, če je le mogoče v enem dnevu. Razreševanje globljih vzorcev zahteva čas, energijo in potrpežljivost. Če je oseba gojila vzorec 10, 20, 30  ... let, ni smotrno pričakovati od sebe, da bo razrešila vzorec na en mah.

Zato LaMi, potrpežljivo naprej. Četudi imaš včasih občutek da se "premakne" nazaj, ti svetujem, da ne obupaš, ampak obdržiš koncentracijo na tistemu, kar želiš - da razrešiš strah. In usmeriš svojo energijo in voljo v iskanje rešitev.

Super, da si se aktivno soočila s strahom.   

Strah bo vedno prisoten, saj je to eden od naših nagonov za preživetje. Ampak, da ga ukrotiš in da strah nadomesti previdnost.

Mislim, da gre pri tem za prvinski in preživetveni strah - strah, ki nam ščiti življenje. In mislim, da je ta strah prisoten v nas vseh. Vsaj sama vem, da ga imam, čeprav ljubim višino, uživam v letalu, uživam če sem na vrhu gore, nad prepadom. Ampak, da bi se nagnila in pogledala v globino, se mi enak občutek kot tebi prebuja.

Brez tega strahu ne bi občutili želje po preživetju. Ta strah nas ščiti pred tem, da bi počeli neumnosti.

Velikokrat ko kdo umre- daljni sorodniki, kdo iz vasi... dobim kako sporocilo, ali preko sanj, ali po smrti- kako znamenje. Vse do sedaj izkusnje niso bile neprijetne, vendar dobim tak strah, da mislim da se mi lahko se odpelje. Bojim se namrec, da se mi  kdo prikaze. To je moj najvecji strah. Drugace pa se mi pojavi strah pred neuspehom, strah pred novo vezavo (zaradi locitve).

Si intuitivna in imaš povezavo s svetovi, kamor gredo duše po smrti. Lahko ta "dar" zanikaš in se ga bojiš, lahko pa ga sprejmeš. S tem sprejmeš tudi del sebe. Če začutiš, lahko prebereš knjige Usoda duš - tam je opisan postopek prehoda duš.

Velikokrat imamo strah pred prikazom umrlih iz filmov ali iz strašljivih zgodb. Lahko predelaš ta strah, ki je vezan na kolektivno zavest ljudi, ki jih je strah duhov.

Tudi ostala dva strahova lahko sama predelaš po postopku transformacije na vrhu foruma Vprašanja in nasveti. 

Pozdravljena Sonce05 in dobrodošla na forumu.

Strahovi so dostikrat povezani z notranjim otrokom in s tem povezanim občutkom varnosti in zaščitenosti.

V kolikor v otroštvu oseba ni dobila občutka varnosti, sprejeti in potrditve, da je dobra in zadostna, se nato v življenju lahko prav mogoče srečuje s takšnimi in drugačnimi negotovostmi.

Zato bi bilo dobro pogledati pri sebi odnos do staršev, iti skozi svoje otroštvo in po predlaganem procesu transforamcije (na vrhu foruma Vprašanja in nasveti) ali po lastnem postopku predihati vse zamere, vezanosti in strahove, vezane na starše.