Hvala Nataša za tvoj vpogled smile

Na ogledalo sem pomislila že sama, se ga zavedam in ga vedno bolj tudi prepoznavam. Ampak je tako naporno. Seveda se ena in ista lastnost v dveh ljudeh lahko izraža zelo različno, zato je včasih potrebno veliko časa, da določeno obnašanje (ki te pri drugem tako moti) prepoznaš tudi pri sebi. Ampak tu napredujem... čeprav me pa včasih skrbi, da sem si zaradi pomanjkanja samozaupanja, naložila preveč. Če razumeš, sebi pripisujem negativne lastnosti, ki jih morda v resnici sploh nimam in niso moje. Ampak verjamem, da pravo spoznanje bo že prišlo. Še ena stvar me skrbi; da bom v preveliki vnemi za svoj duhovni, čustveni razvoj šla predaleč in bom izgubila sebe. To mislim v smislu, da bom prišla v stanje, ko si sploh ne bom več dovolila nobenega negativnega čustva... jeza, žalost, zaskrbljenost. V to me prepričuje tudi moj partner. In vsa ta moja razpoloženja zelo agresivno zavrača.

Imam še eno zelo pomembno vprašanje; kako si razlagaš sledeče moje obnašanje. Ali se obnašam dokaj zadržano, osorno in odbijajoče do partnerja, ali pa sem popolnoma apatična in brez energije, kadar sva nekako v nekem pomirjenem odnosu. To pomeni, da takrat, ko naj bi na zunaj najin odnos bil brez nekih prepirov, zamer se vame hitro naseli neko hudo apatično stanje, kot da sem neprizemljena. Kot da bi samo zmeda in kaos v meni prebujala življenje.
Kako bi to premagala? Kaj mi svetuješ?

Zakaj tudi on ne čuti tega Ogledala v tako močni obliki? Ali to pomeni, da nima toliko problemov pri sprejemanju sebe?

Splošnega nezadovoljstva z življenjem se zavedam. Zavedam se tudi, da zaradi prevelikega fokusa na partnerstvo, na zvezo z moškim, zamujam preostali del življenja. To si popolnoma prepoznala.

Česa naj se lotim? Begam sem in tja; od EFT, do joge, meditacije (kar še ne obvladam), pripravljam se na postavitev družine. Zato sem tudi dala naslov teme Utrujena. Še vedno sem v istem stanju zmede in razdvojenosti, kot pred leti. tako, da sem že kar malo obupana, da si ne bom nikoli prišla "na čisto". Mogoče pa to sploh ni smisel?

Za še kakšno tvojo misel in usmeritev bi bila zelo hvaležna. :srcek:

2

(3 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Spoštovana moderatorja,

Vesela sem, da sem naletela na vaš forum.
Bom kar direktna z vprašanjem. Ali me utruja in tlači k tlom moja partnerska zveza s tem konkretnim moških, s katerim sem že preko 15 let ali je to moj lasten scenarij,  ki ga uspešno uresničujem? Ne zaupam svojim občutkom, ki me vlečejo stran (koliko je tukaj Strahu je druga pesem) in se že na leta prepričujem, da sem v osnovi zgrešena. Ne bom razlagala...samo zanima me kaj ob teh kratkih stavkih občutite oz. vidite.
Mogoče kot zanimivost; z možem sva rojena na isti dan z manj kot eno urno razliko, v istem kraju.

Zadnje čase se mi zdi že velik napredek, da več razmišljam v smislu JAZ kot MIDVA.

Hvala za vaš čas.