Urška je napisal/a:

spelca13 mogoče se ti bo zdel moj odgovor hladen, a začutim, da ti napišem.

To je njuna osebna zadeva in preizkušnja, ki jo morata doživeti onidve. Tudi zate je to preizkušnja o sodelovanju; ali se odločiš, da boš aktivno posegla v njuno preizkušnjo ali pa se odločiš, da sprejmeš dejstvo, da se lahko zgodijo neke stvari brez tvojega poseganja, čeravno utegnejo biti neprijetne za sodelujoče. Ampak to so vsa učenja, ki jih doživljajo kot duše; mi nismo bog in ne moremo vedeti, kaj koristnega se lahko obe osebi naučita iz situacije. Etično in na mestu je naša pomoč le takrat, ko se oseba obrne na nas.  :rose:  Pošlješ lahko le brezpogojno podporo iz čiste zavesti, da se bo zgodilo vse tako, kot je v najvišje dobro.

Urška hvala, sej neki takega se mi je že zdelo.  :prst:  a pa obstajajo take stvari? mislim, a so možne? mislim, razumem, da se nekdo zavestno ukvarja s črno magijo, ampak za to osebo sem skor ziher da se ne. kako potem lahko deluje iz temne strani? a je to podzavestno in se tega sploh ne zaveda? al je to bolj oznaka za nekoga, ki je pač preračunljiv in sebičen, dela iz ega, manipulira v svoje dobro ... take zadevščine in se potem samo reče, da deluje iz temne strani...? Hvala za odgovore, nič niso hladni, so iskreni.  smile

Živjo, imam eno vprašanje, če mi zna kdo kaj svetovati oz. razjasniti.

rečeno mi je bilo, da je neka oseba na "temni strani" oz. da je povezana s črno magijo. moram reči, da je tudi mene prvič, ko sem jo spoznala, zmrazilo in da je nikoli nisem marala, ampak to niti ni važno. nikoli do sedaj namreč nisem pomislila na to in sem tudi prepričana,da se ta oseba s kakšno črno magijo ne ukvarja zavestno. tako niti ne razumem točno, kako lahko nekdo deluje bolj iz temne plati, a to podzavestno ali kaj? no sej drugače mi je prav vseeno, meni ta oseba ne more nikakor škodit, ker se je popolnoma zavedam in ker tudi ve, da pri meni ne pali nič. jaz jo vidim tako kot je pa če cel ostali svet pretenta.

Kar me skrbi je to, da naj bi imela ta oseba ogromen vpliv na drugo osebo, da je ta prav zadušena z njeno energijo, kar me pa skrbi. zanima me, če morda veste, kako se to vidi, če je res tako? ali lahko jaz kaj pomagam? reiki ne morem kar tako pošiljat brez vednosti drugega, ali lahko vizualiziram na to osebo kakšno svetlo svetlobo ali kaj podobnega? enkrat sem nekje prebrala ali slišala, da črna magija lahko uspe le, če vanjo verjameš, s čimer se absolutno strinjam. jaz v te stvari verjamem, ker je na svetu pač dvojnost, temno svetlo, ni svetlega brez temnega. ne verjamem pa v to, da mi lahko škoduje in mi zato tudi ne bo. ali prav razmišljam? sej pravim, bolj me skrbi za to drugo osebo, ki se vsega tega sploh ne zaveda, če lahko jaz kako pomagam ...

Hvala za pomoč!  smile

28

(12 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Klara je napisal/a:

Dober članek! Zoprna je tista "črna luknja", ko kar naenkrat nič nima smisla, ne življenje z namenom ne življenje brez namena...ko nekako obtičiš....ampak saj vemo, da je to le trenutna (mentalna) iluzija big_smile...iti čez to, pa je umetnost, katere se naučiš ravno s tečaji, delavnicami, iniciacijami..z vsem kar te spominja in opominja na tvojo rdečo nit- beri: namen.

Klara, oh kako mi je to znano!  big_smile  Ja, super članek. Se mi pa zdi da je to neverending story. rešiš eno stvar, pride druga. vmes pa nekako loviš ravnotežje. meni je najtežje zaupati, da bo vse dobro, oz. da si točno tam, kjer moraš biti. jest bi vse takoj, pa ful ne maram čakat, pol bi pa skos neki akcije ;-) Pa včasih nemoreš nič, samo oddati namero in potrpežljvo čakati in delati na sebi.

Ninja je napisal/a:

Suuuupeeeer novica! Samo tako naprej  :srcek:  :rose:  :prst:

Hvala Nina, res.  smile  :srcek:

spelca13 je napisal/a:
Ninja je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

ampak včasih pač ne moreš slediti srcu, ker so v tvojem življenju tudi drugi ljudje, ki jih absolutno ne želiš prizadeti. torej, kaj sploh lahko narediš?

Spelca, želim le dodati, da včasih to, da sledimo srcu, gledamo iz nejasne perspektive. Bom dala primer: če sem nesrečna v partnerski zvezi in mi srce govori, da je čas, da grem stran, potem je moja odločitev v najvišje dobro tako zame, kot za mojega partnerja. Tako kot zveza mene bremeni in blokira, ravno tako deluje na partnerja. Pogosto smo ujeti v strahove, pričakovanja, vzorce in vse to povzroča, da nimamo jasne predstave. Kot ti je napisal Zoran, odpri se reikiju, da boš zares začutila, kdo si, kakšne so tvoje želje, hrepenenja duše in sčasoma boš prepoznala tudi prave odločitve, ki jih bo okolica in ljudje v tvojem življenju, skratka celotno vesolje na svoj način podprlo. Kot je nakazal francik - ko deluješ iz srca, vedno deluješ v najvišje dobro vseh, čeprav morda nimaš širše perspektive situacije.

Kriza je odličen motivator, da spremenimo tiste stvari, ki so za nas moteče in nas ovirajo, ter se odpremo tistim pravim wink Tako pomeni, da si pripravljena na napredek in vse lepo, kar te še čaka, čeprav morda tega ta trenutek ne vidiš  :srcek:  :rose:  :prst:


Ninja, super si tole napisala, nisem čisto dobro razumela, kaj  misli Francik. To je to, ugotoviti moram kaj je res in kaj iluzija in vse to kar si napisala. in ko bom to vedela, bom tudi vedela kaj storiti. Upam samo, da mi bo uspelo to ugotoviti sama, ker sej pravim, trenutno pri delanju reikija in meditacijah tako odbluzim, da je joj. in se meša um zraven in potem ne vem, kaj je res sporočilo in kaj mi moj um prišepetava, oz. kaj so moje želje. če so merilo čustva, ki jih ob tem doživljaš, no potem sem pa res tm nekje hm, hm, ker itak skos jokam. Vsekakor bom delala na tem, pol bom pa vidla. Absolutno pa je čas, da to razrešim, ker imam tega dovolj.  Hvala res iz  :srcek:  :rose:

Želim samo povedati, da sem danes delala reiki in meditirala in transformirala vzorce in je bilo noro. Spuščala sem vse kar se je dalo in se res bolje počutim. bom delala še naprej, ker rabim še odgovore. Hvala za pomoč!  smile  :srcek:

Ninja je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

ampak včasih pač ne moreš slediti srcu, ker so v tvojem življenju tudi drugi ljudje, ki jih absolutno ne želiš prizadeti. torej, kaj sploh lahko narediš?

Spelca, želim le dodati, da včasih to, da sledimo srcu, gledamo iz nejasne perspektive. Bom dala primer: če sem nesrečna v partnerski zvezi in mi srce govori, da je čas, da grem stran, potem je moja odločitev v najvišje dobro tako zame, kot za mojega partnerja. Tako kot zveza mene bremeni in blokira, ravno tako deluje na partnerja. Pogosto smo ujeti v strahove, pričakovanja, vzorce in vse to povzroča, da nimamo jasne predstave. Kot ti je napisal Zoran, odpri se reikiju, da boš zares začutila, kdo si, kakšne so tvoje želje, hrepenenja duše in sčasoma boš prepoznala tudi prave odločitve, ki jih bo okolica in ljudje v tvojem življenju, skratka celotno vesolje na svoj način podprlo. Kot je nakazal francik - ko deluješ iz srca, vedno deluješ v najvišje dobro vseh, čeprav morda nimaš širše perspektive situacije.

Kriza je odličen motivator, da spremenimo tiste stvari, ki so za nas moteče in nas ovirajo, ter se odpremo tistim pravim wink Tako pomeni, da si pripravljena na napredek in vse lepo, kar te še čaka, čeprav morda tega ta trenutek ne vidiš  :srcek:  :rose:  :prst:


Ninja, super si tole napisala, nisem čisto dobro razumela, kaj  misli Francik. To je to, ugotoviti moram kaj je res in kaj iluzija in vse to kar si napisala. in ko bom to vedela, bom tudi vedela kaj storiti. Upam samo, da mi bo uspelo to ugotoviti sama, ker sej pravim, trenutno pri delanju reikija in meditacijah tako odbluzim, da je joj. in se meša um zraven in potem ne vem, kaj je res sporočilo in kaj mi moj um prišepetava, oz. kaj so moje želje. če so merilo čustva, ki jih ob tem doživljaš, no potem sem pa res tm nekje hm, hm, ker itak skos jokam. Vsekakor bom delala na tem, pol bom pa vidla. Absolutno pa je čas, da to razrešim, ker imam tega dovolj.  Hvala res iz  :srcek:  :rose:

Zoran najlepša hvala. Sej delam reiki, samo se mi zdi čisto neučinkovito, ker se ne morem skoncentrirati in takoj "odbluzim". in tudi roke ne postanejo tople, prej pa so. ma ful moram narest, bom delala na tem, pa se potem javim. Res ti hvala.

33

(10 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Živjo,
joj, kako dolgo me že ni bilo tukaj. ampak sedaj se obračam na vas, ker sem res v težki situaciji. bremenijo me namreč karmične vezi (če to sploh še so). v regresiji pred 8. meseci sem videla, kar je bilo treba. približno vem, zakaj so stvari kakor so. vem, da se za življenje, ljudi v njem in vloge, ki jih bomo imeli odločimo oz. dogovorimo sami. ampak a je treba zato trpeti? mislim,  a je možen tak dogovor med dušami, da bo ena duša trpela, zato da bo druga lahko vrnila svoj dolg? meni se zdi to malo absurdno, ampak ne vem ... in skos se govori, da moraš poslušati svoje srce in ne razum. ampak včasih pač ne moreš slediti srcu, ker so v tvojem življenju tudi drugi ljudje, ki jih absolutno ne želiš prizadeti. torej, kaj sploh lahko narediš?
Res vam hvala za pomoč. upam,da sem kolikor toliko razumljivo napisala.  :srcek:

34

(322 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

... pa poskusimo ponovno. Smo samo rekli, a boš kaj mislil name, pa je mislil, pa je bilo ok. :-)

Skratka, bom sedaj bolj na kratko. Reiki je bil super izkušnja zame. Tudi sedaj pridno delam. Vsak dan odpiram čakre in meditiram. Mislim,d a mi gre kar dobro, kar hitro začutim toploto v rokah, ki ap je še bolj nežna, ni zelo močna. Reiki uporabljam na sveh področjih (tudi le za to, da najdem kakšno lepo gobo :-) predvsem pa za samozdravljenje. Drugih en zdravim, niti tega ne želim. morda le najbližje. reiki je ena zelo uporabna "reč" :-), ki jo priporočam vsakomur!

35

(322 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

požrlo mi je pol teksta :-(

36

(322 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Končno sem ga dočakala ... tečaj reikija namreč  wink  Že nekaj časa sem čutila, da je to prava stvar zame. Moj ati ga je delal 25 let in to še v časih, ko je bil to še velik bau bau in tabu tema. Tudi jaz takrat nisem prav dobro vedela, za kaj gre. Smo samo rekli,

Duška je napisal/a:

Spelca 13,
a veš, da najina zgodba niti ni tako različna ... V najinem odnosu sem imela običajno jaz tisto vlogo, ki je dajala podporo. Prijateljica je imela tudi nekaj psihičnih težav, ob moji podpori se je vpisala na fakulteto, ob moji podpori si je iskala ljudi, ki so jo duhovno bodrili, koliko krat sva preanalizirali vse stavke in besede njenega srčnega izvoljenca ... Ampak kaj se je zgodilo? Več stvari ugotavljam. Mogoče sem postala malo preveč zaverovana v svojo vlogo "liderja", če želim biti iskrena do sebe, je bilo tudi to; ne smem pa reči, da ona meni ni bila nikoli v oporo, je bila. Mislim, da se je zgodil prelom; prerasla me je, pa tega sploh opazila nisem, ker sem bila toliko v svojih težavah in problemih. Ko sem ji razlagala, kako mi je, kaj vse me muči, je to zanjo bilo preveč. Ni mi povedala, kako me doživlja, kako naj bi jaz to vedela, ko sem sama komaj držala glavo pokonci? Vidiš, ko to pišem, se mi kar odstira in zgodba dobiva novo luč. Res nisem žrtev, tako je pač bilo. Ona se je odločila drugače, kot sem se kdaj koli jaz, pa tudi nisem vedno vedela, kako naj ji pomagam. Ampak sem bila enostavno tam. In kaj se ugotovila, ko je do tega prišlo? Da sem ostala sama. Danes nisem več tako, razširila sem si svojo družabno mrežo, je pa bilo zelo težko. Ampak čutim, da moram tej stvari priti do dna, da bom le tako lahko zadihala, da ne bom več vsega merila tako, da bo ona "merilo". Težko si priznavam svoje napake, vendar si jih ne smem nalagati do onemoglosti, ker nikamor ne pridem. Tudi njej ne smem pripisovati vsega "greha", je naredila tako, kot je, naredila pa je tako, kot meni ni bilo všeč (če se milo izrazim). Ja, sprejeti je treba, mi je lažje, ker dobivam neko povratno informacijo, obenem pa z vsakim pismom povem več; najprej tisto, kar "žrtve" najbolj boli, potem pa ... se odkriva druga plat.Hvala in lep pozdrav, Duška

Duška, meni se zdi, da ti gre odlično in da se boš iz te izkušnje ogromno naučila o sebi in drugih. pa tudi osvobodila se boš, ker od nikogar več ne boš več tako odvisna. Bravo! :prst:

Duška pozdravljena,

v tvojem zapisu sem se tako našla, da se ti moram oglasit.
Tudi jaz sem imela zelo zelo podobno izkušnjo, le da sem bila jaz na "drugi" strani, torej sem jaz prekinila prijateljstvo. s tem ti želim le predstaviti mojo zgodbo, morda pogled z druge strani in ne želim vleči vzporednic s tvojo zgodbo. sicer ne vem, če ti bo zaradi tega kaj lažje...

V mladosti sva bili najboljši prijateljici, imela sem jo za sorodno dušo. res sva se razumeli. to prijateljstvo je trajalo ene 10 let, čez OŠ do faksa. vedno me je sicer precej motilo njeno "freh" obnašanje in zamujanje. vendo sem jo čakala, kar je meni predvsem znak nespoštovanja. no pri 22. pa se je zgodil en  dogodek, ki mi je odpr oči in pokazal kako me izkorišča in samo jemlje. končala je dolgoletno zvezo in takrat je bilo res za znoret. na telefonu sem jo imela po ure, bila z njo cele dneve, preigraval situacije non stop. ni da ni. izčrpavala me je do konca in jemala ogromno. pa mi ni bil problem, sem mislila, da je tako prav, stati prijateljici ob strani v hudi stiski. no, dokler se mi niso z enim drugim dogodkom odprle oči, da je to prava kraja energije in izčrpavanje drugega. prekinila sem stike z njo. tudi ona je poskušala in poskušala, 10 let. nato sva stike obnovili, jaz sicer z odprtimi očmi, ampak ni bilo več isto. nisem ji več pustila tako blizu. pa njeno isto obnašanje ... tako da sem lansko leto (ko me je spet enkrat pustila na cedilu) zopet prekinila stike z njo in sedaj je to res za zmeraj. ker ji ne pustim več, da me izkorišča in mi jemlje mojo energijo. ampak ona pa kar še vedno poskuša, me pokliče, mi pošlje sms. ko sem brala svojo zgodbo sem v tebi videla njo in morda sedaj malo bolj razumem zakaj to počne. ampak čisto iskreno, bi jaz samo rada mir in da me pusti pri miru, čeprav mi reče, da bi rada le vedela, kako je z mojimi otroci. Da naj vzamem pač samo tisto kar je dobro ??? ja to pač ne gre, ane.
Duška, vse so ti že napisali, kaj ti bo pomagalo. Želim ti, da bi našla povezavo sama s sabo, se povezala z Univerzumom in od tam črpala energijo in da bi prijateljico enostavno spustila. Potem se zadeve ponavadi uredijo same od sebe. Se bojim, da če boš rinila vanjo, ne bo nič bolje, le slabše. Samo spusti jo. Si pa zelo pogumna in bravo, da si želiš priti do odgovorov in da si pripravljena "kopati" po sebi. Da se iz tega kaj naučiš.
Srečno!  :prst: :srcek:

39

(130 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

Urška je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

To z živalcami pa to mi je še tko tuje. Čeprav, zadnjič je prišel pa jelenček v meditaciji.

Če bi ti živali bile res tuje, potem se jelenček sploh prikazal ne bi v meditaciji.  :rose:  smile

Urška, sej mi tudi v "realnem" življenju niso tuje. Ma jest samo preveč kompliciram  big_smile

40

(10 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

dadas je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

Jaz sem sedaj doma že več kot pol leta in mi je super. in tudi če bo šlo kdaj vse narobe (pa itak ne bo šlo) mi nikoli ne bo žal za ta čas, ki ga preživljam sedaj. jaz pravim, da se druga "bedna" služba, za preživetje vedno  najde, če nisi izbirčen. morda ne takoj v nekaj mesecih pa sem prepričana da ja. meni bi bilo vedno žal, če ne bi niti poskusila

Zanimivo zdaj sem tudi jaz slaba dva meseca doma in se počutim odlično, še posebej sem hvaležen sam sebi ob nedeljah zvečer, ko me ne zvija več v želodcu... Sem pa potreboval dosti časa in ga še bom, da sem se konkretno spočil za nekaj let izgorevanja pa tudi za razmislek o svoji nori realnosti. 
Sem kar ponosen nase, da sem tvegal in sledil samemu sebi. Vmes mi seveda kdaj pa kdaj um ponagaja, ampak če pomislim na preteklost me hitro minejo dvomi.  Počasi začenjam tudi uživat v svobodi in razvijat lastno kreativnost.

Na preteklost gledam, kot na pomembmo učenje pri katerem sem spoznal veliko o sebi in o prioritetah, ki jih imam v življenju. Po eni strani še dobro, da sem imel tako intenzivno iskušnjo, ker če bi imel lažje delovno okolje, morda nikoli ne bi tvegal in bi samo sanjaril, čakal na pravi trenutek dokler ne bi bilo prepozno in obžaloval. Res še sreča za vse brce, ki jih dobim v rit. Šele po tem se zmigam in ko pomislim za naprej imam občutek, da je pred mano najboljše in najlepše obdobje v mojem življenju.  Moram pa še rečt, da sem se začel bolj zavedat tudi pozitivnih vplivov, ki jih lahko prejmemo v okolju v katerem bivamo ali delujemo, ker seveda tudi takšna okolja so. Tudi če si doma si lahko ustvariš prijetno okolje tudi v smislu podporne mreže, obiščeš kakšen prijeten dogodek, se odpreš za prijetno v življenju.  Hecno, da toliko hvaležnosti kot jo čutim v zadnjem času, do vsega okoli mene, nisem čutil že zelooo dolgo.  big_smile


Dadas super! ja jaz sem sedaj eno leto doma in res uživam. Sicer sedaj tudi ful delam na svojem projektu ampak to je čisto drugo. Ko tvoj hobi postane tvoje delo  smile Ti ni nič težko. si pa res sam odgovoren za vse, ni več dopusta, bolniške, pa sej bodo drugi ... Samo še na zdravju se mora malo bolj pokazati. je pa res, da če si sam za vse se potem spet hoče prikradet g. Stres, sam ga je treba kr odgnat pa gre  tongue

41

(13 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Urška je napisal/a:

:prst:   cool  big_smile


Hvala za informacije - mal sem preverjala med izdelki in se včeraj odločila za Logono - navijam za super rezultat!  cool  smile

Urška, daj prosim poročaj, tudi men zelo zanima! Samo, ne vme, če imaš ti tudi že sive lase  wink  Ker jaz jih imam ful in sem spodaj videla, da te naravne barve sivih ne prekrijejo glih  sad NO,d ej prosim povej, ko boš spobala, da vidimo!  :prst:

Fiona, tudi sama imam "posebnega" sina, samo da naj bi bil moj malo avtističen, oz. naj bi imel motnje avtističnega spektra. Želim ti povedati, da je ogromno stvari prerastel sam. NO, disleksija kakor vem, ne mine sama, samo naučiš se živeti z njo. so jo pa pri mojem nečaku odkrili sedaj pri 17 letih! In je kljub temu na Bežigradu prav dober in normalno živi. je pa vse skupaj veliko lažje, ko se zaveš "problema" ker lahko otroku ogromno pomagaš samo z drugačnim načinom učenja. MOj sin je kot sem rekla, veliko prerastel sam, sedaj nima nobenih izpadov več, govori že skoraj tako kot vrstniki, normalno se druži z otroci ... ja ima svoje fore, je malo drugačen ampak nič očitnega oz. kar bi ga motilo pri vsakdanejm življenju in normlanem funkcioniranju s prijateljčki. je pa res, da sem rabila malo časa, da sem to sprejela in tudi ozavestila, da je to tudi moja velika lekcija. uči me sprejemanja drugačnosti, predvsem pa velike potrpežljivost. smo tudi mi veliko delali z njim, zadnje leto, to je res, ampak, se mi zdi, da ko sem jaz to sprejela kot nekaj normalnega in kot dejstvo, se je on sam tako odprl, da ne znam povedat. No, samo tako, malo za spodbudo, delim moje izkušnje  :srcek:  :prst:

a ja pa še to. v tej drugačnosti je tudi blazno intuitiven, stvari, ki jih ne dojema z razumom reši z intuicijo, ful čuti z mano, komunicira s svojim pokojnim dedkm (pa ne skos, včasih) skratka ima pluse, ki mu bodo v novi dobi še kako prav prišli. hkrati pa manjko na nekaterih področjih odlično nadomesti s presežkom na drugih. vizualno je blazno dojemljiv in puzzle,a li pa lego kocke rešuje za "starejšo" starost. Pri "drugačnih" otrocih so samo plusi inminusi drugače razporejeni, bi jaz rekla.

dadas je napisal/a:
Fiona je napisal/a:

Vendar pa teža še vedno ostaja. Vem, da je razlog tudi v tem, da sem "odvisna" od sladkorja. Vem pa, da lahko dosežem stanje, ko mi teža več ne bo predstavljala problema.

Fiona če čutiš odvisnost od sladkorja je potrebno poleg dela z občutki tudi fizično čiščenje telesa, da boš lažje vzpostavila normalno hormonsko ravnovesje in ohranjala dobro počutje, zadovoljstvo posledično pa tudi telesno težo.

In kot ot tudi pri drugih odvisnotih je ključno ozaveščanje, kdaj se ti pojavi sprožilec in po njem  močna potreba po sladkem. To je lahko v kakšni stresni situaciji, ko se čutiš ranjivo, npr po prepiru, ko doživljaš pritiske ali si preveč kritična do sebe.  Pač kadarkoli takrat, ko ti "cuker pade" pa za to ni fizičnega vzroka - telesna aktivnost.
Kadar ozavesatiš tak sprožilec predlagam, da si postaviš povezavo božansko - zemeljsko in ga predihaš. Po navadi hitro mine. Znanstveniki pravijo, da ta močna potreba traja pri odvisnikih od drok, max. 10-15 min.

Drugi način pa je, da tisti moment preusmeriš pozornost namesto, da greš odpret hladilnik ali pogledat če je kje kaj sladkega, greš nap. na forum prebrat kakšnop zanimivo temo wink Ko mine pa nadaljuješ kjer si ostala...
S tem boš tudi bolj v stiku sama s seboj in se bo tudi tvoja podzavest naučila sprejet negativne občutke kot nekaj normalnega, boš znala "hendlat s tem." Ne pa kot veliko ljudi poče, da se ustraši svojih občutkov in jih takoj izboljšuje z raznimi stimulatorji razpoloženja, ker je tudi sladkor. S tem pa lahko prekineš začaran krog.  cool  :prst:

Dadas, odlično! Tudi meni pridejo tile napotki zelo prav, ker imam enake "probleme" kot Fiona. Super, hvala!

44

(130 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

Malina je napisal/a:

Mene je utegnilo zanimati in podajam par vtisov ....  smile

Vedno sem želela iti na šamansko delavnico v naravi in želja se mi je izpolnila.
Prekrasna okolica in vreme sta bila dodana vrednost že tako zanimivemu podvigu.
Po prvem pogovoru in potovanju v spodnji svet (nisem si čisto predstavljala, kako in kaj, ampak je kar šlo), sem imela neko zmedo živalic v glavi ... vse je bilo nekam črnobelo, malo in kosmato ... ampak nejasno. Rakun? Hermelin? Dihur? Jazbec?
Nekaj takega :-)

Pojavljale so se od vsepovsod in bilo je veliko kosmatih elementov  big_smile
Že na drugi bobnarski seansi pa je stvar postala jasnejša: Dihurček je...!!!
Ne znam dobro razložiti občutka, ki me je prevel ob tem spoznanju. Nekako ... kot, da je dihur najlepša slovenska beseda in žival nasploh  :srcek:
Malo se je smukal okoli, ko sem ga pa vprašala, če je on moja žival moči, pa je enostavno skočil vame, in to je bilo to.
Na področju srca sem začutila tak nepopisen občutek sreče, pripadnosti, celovitosti ... da ga težko opišem.
Smejala sem se, naglas, ampak istočasno ta občutek ni bil tuj, bil je nekaj najbolj naravnega in domačega.
Potem smo še kar nekajkrat tisti dan šli spoznavat svojo žival, in ker se nisem mogla spomnit, kako točno zgleda, sem se zadovoljila s predstavo iz risank - saj veste: nekaj črnega, z belo progo.
Samo mi ni dalo miru, ker ni bilo točno tako...malo sem sitnarila Urški in Zoranu naj mi preverita, pa se nista dala dosti motit.
'Boš že videla z uporabo'...no, prav.
Malo sem testirala - v neki fazi se je pojavila tudi vidrica, in v neki fazi me je dihur peljal k rakunu po odgovor.
Ampak ko sem samo izgovorila besedo, ime ... se je samo ob dihurju pojavil tisti pravi občutek ... ki ga omenjam zgoraj.
Sporočilo je bilo popolnoma jasno:
- ne rabiš biti fizično močan, da si varen, ne rabiš se omejevat od drugih, imaš moč, da se v vsakem momentu umakneš, ali da prepričaš v odstranitev tiste, ki te motijo.
Konec koncev dihurček ni neka huda zver, ima pa skoraj nič naravnih sovražnikov (razen rogate sove, ki se hrani z njimi, in to je ptič, ki nima čuta voha - kar seveda pride prav, ko se hraniš z dihurčki  wink ).
Ostale živali se več kot enkrat ne rabijo srečat z dihurjem, da vedo, da niso za hece.
Drugače pa sem začutila kasneje še druge kvalitete:
- aktivnost, družabnost, igrivost, prilagodljivost, varnost ... in še in še.
Bilo je skratka super - imeli smo cel spekter živali med nami, od vode do neba, in vsi smo uspeli najti neke nadvse pozitivne povezave z njimi in med nami.
Malo nenavadno se mi je zdelo, da mi ta paralelni svet kot tak nekako ni bil pomemben, ker je bila povezava z mojo žverco takojšnja in direktna. Absolutno pa sem začutila, da je za to treba odpreti srce, kajti še pred kakšnim letom bi bila prerazumska, da bi lahko sprejela te subtilne vibracije in začutila sporočila.
Ampak kot vedno, je to prišlo ravno ob pravem času :-)

Naslednja stvar, ki sem jo opazila in občudovala je neverjetna prizemljenost in jasnost sporočil živali, kljub temu, da ta energija pride preko srca. Moj dihurček je očitno že nekaj časa čakal, da lahko komunicira z mano, ker je naenkrat bil zelo aktiven in poln sporočil za vse prisotne - jaz sem ga kar gledala in se čudila in smejala  big_smile

Skratka ... super delavnica, da o okolju in ostalih bonusih ne zgubljam besed  wink

Pozneje sem tudi vizualno določila 'svojega' dihurčka: evropsko različico, manj črno, bolj kuni podobno in ... zelo srčkano. Ta je bil!!!


Ko bodo kakšna nova odkritja, javim!

HVala še enkrat vsem  :srcek:  :srcek:  :srcek:  :srcek:  :srcek:

Malina, super pišeš! Tko sproščeno in duhovito  :prst:  "We want some more"  big_smile  Drugače sem pa jaz po moje tam, kjer si bila ti eno leto nazaj. To z živalcami pa to mi je še tko tuje. Čeprav, zadnjič je prišel pa jelenček v meditaciji. mogoče srna ni mela časa, pa je kolega poslala  tongue Mah jest vedno neki kompliciram, pol pa itak ful steče. tko kt na regresiji. najprej nisem videla nič, pol je pa začelo dogajat. Na polno! ;-)

Urška je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

In ja, čakam na tečaj reikija tu pri vas, sem želela it že junija pa je bil ravno 9.junij, ko smo šli na morje.

Naslednja delavnica bo v jesenskem času.


Kaj se dogaja, so kake spremembe?

Urška, moram priznat da zadnje čase tolk mal meditiram. neki pripravljam in mam res gužvo, pol pa ... zdej sem pa še zbolela, tko da se moram očitno res umirit. sem pa res malo drugače meditirala, ko sem, predvsem sem sproščala agresijo do sebe in se sprejemala ... križ je bolje, ampak saj je skos tako. ups and downs. če počivam, je ok, če se prveč sklanjam ali dvigujem pa ne. bom še naprej delala na tem. na reiki pa pridem, če bom le lahko.
hvala in lp.

Urška je napisal/a:

spelca13 kakor te začutim, je v tebi globoko nesprejemanje sebe kot ženske in agresija do sebe kot ženske. Posledično zaradi tega lahko nastanejo hormonska nihanja, zaradi katerih lahko pride do povečanja teže ali poraščenosti.

    Urška, čisto možno, predvsem ne sprejemam svojih kil, in morda me ravno zato kar ne zapustijo.

    "in jih očistiti čustvenih navlak, kot so jeza, agresija do sebe, agresija do drugih."

      Spomladi sem opravila 3 čiščenja jeter po navodilih iz tega foruma, tako da to mislim, da je dovolj. imam pa res določeno agresijo do neke osebe, morda je to to.

        Nežno roza barvo ful nosim! Rumene pa res ne, bom kaj kupila.

          Pri terapevtu za hrbtenico sem že bila (sicer ni bila ženska, je pa kar strokovnjak) in je naredil vse kar je lahko. občutek imam, da so te moje bolečine predvsem "v glavi". Bom naredila vse kot si rekla. In ja, čakam na tečaj reikija tu pri vas, sem želela it že junija pa je bil ravno 9.junij, ko smo šli na morje.

          Najlepša hvala za odgovore in tvoj čas!  :srcek:

          47

          (4 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

          Živjo,

          se opravičujem, če sem kje spregledala, če ste morda že govorili o tem. Najprej vse lepo pozdravljam, že kar dolgo nisem bila tukaj, boben na meditaciji v juliju je bil pa res zakon! smile

          Moj problem pa je sledeč. Bila sem na ultrazvoku ščitnice, kjer so mi ugotovili majhen solitarni gomolj. zadeva ni baje nič posebnega v večini primerov tudi ni nevaren, imam pa kontrolo že čez pol leta, verjetno, da vidijo, če raste. kri je popolnoma v mejah normale in tudi drugih težav nimam. na ta pregled sem šla v bistvu malo preventivno, ker imamo bolezni ščitnice v družini, lansko leto se mi je v obdobju 2 mesecev teža povečala za 7 kg, ki se jih nikakor ne morem znebit, pa tudi  poraščena sem po bradi, pa drugače nisem ravno medo  big_smile 

          Prosim vas za kakšen nasvet, kako bi se tega gomoljčka lotila tudi sama ... sicer čakam na tečaj reikija, ker kakor sem prebrala tukaj, je reiki še najbolj primeren za zdravljenje, do takrat pa prosim za pomoč, kako naj meditiram, da bi ščitnici pomagala sama. morda imam pri tem majcen problem z zaupanjem sama vase, ker že 4 mesece tudi redno delam, meditiram za križ (poleg drugega), na način kot mi je rekel zoran in ni baš bolje. a lahko prosim nekdo pogleda, če so morda kakšni skriti vzroki v mojem biopolju za bolečine v križu (poleg hernije, ki naj bi jo baje imela). Imam tudi hormonsko neravnovesje, ki ga sedaj urejam z bioidentičnimi hormoni. skratka, lotevam se vsega po vrsti, ker želim živet brez te navlake bolezni in bolečin.

          Hvala že vnaprej  smile  :srcek:

          Lahkosemsrce je napisal/a:

          Spomnila pa sem se še nečesa: danes, ko sem se peljala v službo sem se pogovarjala z višjo silo in jo prosila naj mi da znamenje v primeru, da me sliši. Kmalu zatem sem se peljala za avtomobilom, ki je imel v registraciji navedeno UP(UP je pesem S. Twain in mi je zelo pri srcu, lahko pa ga prebereš kot UPanje), za menoj pa se je peljal avto z registrsko številko LP)lep pozdrav).

          Lahkosemsrce, čist hudo, sem se kar nasmejala  big_smile   super! :prst:

          49

          (10 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

          dadas je napisal/a:

          Mislim, da smo za plačo in lažno varnost pripravljeni potrpeti bistveno več, kot pa bi dovolili v drugačnih okoliščinah.

          Dadas se popolnoma strinjam s tabo. Želim pa ti povedat (morda malo spodbudit  wink  da sem tudi jaz imela podobne zadeve  v službi. jaz sem se po triletni odsotnosti vrnila nazaj, še precej razštelana zaradi nepričakovane smrti mojega očeta in nič več ni bilo tako kot je bilo. tudi sodelavci, s katerimi smo se načeloma dobro razumeli in se skupaj borili proti sistemu in šefom niso bili več isto. ali pa sem bila jaz drugačna. vse mi je bilo brezveze, bila sem ogromno odsotna zaradi bolezni otrok, ampka najhujše mi je bilo to, da sem komaj čakala, da bo kakšenod tamalih zbolel da sem bila lahko doma. Grozno in seveda sta bila celo zimo vsaj prehlajena. No potem sem se zbudila in sem rekla,da tako ne gre več naprej. pa sem tudi sama še vztrajala kakšen mesec, dva, kolebala, kako bom brez službe in rednega prihodka...pustiti sigurno službo v teh časih...Hvalabogu imam moža, ki me podpira pri mojih odločitvah in da imam možnost biti nekaj časa tudi brez rednega prihodka. Hočem ti reči, da le pogumno, ker če si prišel že do te točke, ti bo po moje v službi vedno težje in ni več poti nazaj. no pa saj če sem te prav razumela, si se odločil da greš. Sem pa tudi jaz vse res dobro razmislila, našla tudi neko začasno rešitev, sedaj pa tudi intenzivno delam na tem, da začnem nekaj svojega. ampak veš, res sem sedaj hvaležna moji "zmajevski" šefici, ker če ne bi ona prišla, se bojim, da bi jaz še vendo tam vegetirala. kot si sam napisal, za plačo in lažno varnost.

          Jaz sem sedaj doma že več kot pol leta in mi je super. in tudi če bo šlo kdaj vse narobe (pa itak ne bo šlo) mi nikoli ne bo žal za ta čas, ki ga preživljam sedaj. jaz pravim, da se druga "bedna" služba, za preživetje vedno  najde, če nisi izbirčen. morda ne takoj v nekaj mesecih pa sem prepričana da ja. meni bi bilo vedno žal, če ne bi niti poskusila. in še nekaj kot zanimivost, o tej kao "gospodarski krizi". Nekdo bo nekaj raziskoval med nezaposlenimi in v pogovoru med znanci je omenil, če kdo koga pozna, ki je nezaposlen prepričan, da s tem sploh ne bo problemov. in veš kaj, nihče se ni spomnil niti ene osebe Zanimivo kajne  smile  :prst:

          50

          (56 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

          Ninja je napisal/a:

          Osebno nisem pristaš nikakršnih zaščit, sploh pa ne zapiranja čaker. Res delaš okoli sebe zid in blokade, stvari, ki pridejo do tebe, pa pridejo z razlogom - da se nekaj učiš iz tega, da ti pokažejo, kaj moraš pri sebi spremeniti, kaj delaš narobe. Mislim, da se slej ko prej takšne in drugačne zaščite "podrejo" in takrat dobiš večkratno porcijo vsega tongue
          Tudi jaz se po meditaciji prizemljim in integriram vse spremembe na vse nivoje delovanja, predvsem pa skušam tudi po meditaciji ohranjati kanal (povezavo božansko-zemeljsko), da torej tudi v vsakdanu delujem preko najvišje zavesti.

          Aha, saj se mi je zdelo. Ninja hvala! :srcek: