51

(5 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

AsjaNina,

lahko preveriš najprej pri sebi, koliko mlečnih izdelkov uživaš - namreč mlečni izdelki lahko pri nekaterih povzročijo zasluzenost telesa in s tem tudi dihalnih poti.

Energijsko pa se pri tebi zazna, da nosiš v sebi občutek krivde in nezaupanje v lastno moč - kar ti povzroča, da se morebiti v določenih trenutkih "potegneš vase" namesto da bi izrazila tisto, kar čutiš.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Prav tako kot ljudje prebivamo v hišah, imajo najrazličnejši mikrobi za svoj dom naše telo. Od poznanih več kakor 1000 različnih vrst, razporejenih v in na našem telesu, naj bi približno 47 sevov mikrobov vedno prebivalo v črevesju, ko smo v zdravem stanju. Zaradi svojih nalog pa niso pomembni le za dobro prebavo, ampak tudi za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja.

Dobro je že poznano, da so ti sevi pomembni za vsrkavanje mineralov, v presnovi in genetiki, pri izrabi kalorij in hujšanju, za proizvodnjo nekaterih vitaminov in aminokislin, za aktiviranje imunskega sistema in pri regulaciji vnetnih citokinov. Ne poznamo pa še natančnih mehanizmov, s katerimi ti dokazano vplivajo npr. na naše mentalno počutje, spomin, na socialno vedenje, preprečevanje vnetja črevesja in s tem vnetja možganov ipd.

Spoznajmo torej nekatere pomembne prebivalce našega črevesja in nekaj njihovih nalog.

Bifidobacterium bifidum:
prebavlja vlaknine, ustvarja B12, biotin in vitamin K2, ščiti sluznico črevesja, nas varuje pred vdorom toksinov in škodljivih bakterij v kri, aktivira celice imunskega sistema – makrofage itd.

Bifidobacterium lactis:
zmanjšuje verjetnost razvoja potovalne diareje, ob dolgoročnem uživanju pomaga odpraviti zaprtje, ker nevtralizira toksine, naj bi preprečeval kolitis.

Lactobacillus acidophilus:
proizvaja vitamin K, encime za razkroj laktoze in mnoge protimikrobne snovi (npr. acidofilin, laktocidin, acidolin ...), s čimer podpira ravnotežje črevesne flore in imunost.

Lactobacillus bulgaricus:
pomaga odpravljati zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja in Chronovo bolezen, potenciale pa kaže tudi pri različnih motnjah počutja (vključno z ADHD in depresijo).

Lactobacillus plantarum: med drugim pomaga izboljšati psihično počutje. Sevi PS128 te bakterije denimo proizvajajo nevrotransmiterje, pomembne za optimalno delovanje možganov.

Bacillus subtilis: pred iznajdbo antibiotikov so ga uporabljali kot imunostimulator za pomoč pri zdravljenju želodčno-črevesnih in urinarnih obolenj. Danes je znano, da lahko obnovi črevesno floro, porušeno zaradi obsežne terapije z antibiotiki.

Enterococcus faecium:
med drugim povečuje antimikrobno aktivnost v črevesju in preprečuje razvoj škodljivih mikrobov, s čimer podpira ravnovesje črevesne flore. Ker uničuje Listerio monocytogenes, se uporablja tudi v prehrambni industriji.

Streptococcus thermophilus: izboljšuje prebavo laktoze, proizvaja folno kislino, stimulira aktivacijo makrofagov, proizvodnjo T-celičnih citokinov in obnovo celic črevesne sluznice, zmanjšuje nastanek diareje zaradi jemanja antibiotikov itd.

Tako kot si ljudje, ki živimo v skupnostih z isto naravnanostjo, medsebojno pomagamo, se dopolnjujemo in smo kot skupnost močnejši v vseh pogledih, se lahko podobno vedejo tudi koristni mikrobi. V telesu namreč ne delujejo vsak zase in sodelovanje med njimi prinaša še večje učinke, merljive v potencah. Bolj kot so mikrobi »zloženi skupaj« po vzorcu narave, bolj sodelujejo (se ne izključujejo) in večjo moč imajo. Takšnim skupnostim mikroorganizmov pravimo tudi efektivni mikroorganizmi.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Diana Vlahinič

Ko boste brali to besedilo, bo dan že precej krajši od noči, sonček pa vse bolj podoben varčni žarnici. Sončenja je konec, s tem pa tudi polnjenja zalog z vitaminom D. Od sedaj naprej bodo naše zaloge tega vitamina le še kopnele in žal pri večini populacije skopnele, še preden pride prava zima.

Pomanjkanje tega »sončnega« vitamina, ki je v resnici prohormon in se v telesu tvori v aktivno hormonsko obliko, nosi številne posledice za naše zdravje. Psihične in fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema, ki modificira funkcije približno 450 genov ter 4.500 funkcij imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D v našem telesu ima lahko zato dejansko hude posledice za naš imunski sistem. Razvijejo ali poslabšajo se lahko ne le nihanja razpoloženja in depresije, temveč tudi različne degenerativne in kronične bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, luskavica, bolezni ščitnice, multipla skleroza ... in nenazadnje tudi rak.

Težave s pomanjkanjem vitamina D se najbolj poslabšajo v jesenskih in zimskih mesecih, ko preživimo veliko časa za štirimi stenami. Mnogi tega pomanjkanja tudi poleti ne uspejo nadoknaditi. Ker v zimskem času trpi zaradi pomanjkanja vitamina D že večina populacije, strokovnjaki ocenjujejo, da gre za pandemijo.

Moje izkušnje s strankami, ki so si testirale vitamin D v telesu, to redno potrjujejo. Vsem, ki boste ostali skeptični tudi po prebranem članku, toplo priporočam, da si testirate vrednosti vitamina D v telesu (s krvnim testom v laboratoriju). Če boste test opravili ob koncu poletja in bodo vaše ravni že takrat na spodnji kritični meji, si lahko predstavljate, kako nizke bodo pozimi, npr. meseca februarja …

Zakaj je “shramba prazna”?

Kreme za sončenje res varujejo pred nevarnimi UV-žarki, vendar hkrati preprečujejo tudi nastajanje vitamina D. Kdor je bral priročnik Resnice in zmote o soncu, že ve, da uporaba zaščitne kreme s SPF8 zmanjša pretvorbo vitamina D za 90 %, višji faktorji, SPF30 in več, pa zmanjšajo pretvorbo celo za 99 %.

Poleg tega ni dovolj le to, da sonce zunaj sije, mi pa v prijetni senčki pijemo limonado ter kožo nastavimo le zgodnjim jutranjim in poznim popoldanskim sončnim žarkom. Dejansko je za tvorbo vitamina D potrebno, da se soncu izpostavimo nezaščiteni prav v času t. i. “nevarnih ur”, torej med 10. in 15. uro, ko je naša senca najkrajša in so sončni žarki pod ugodnim kotom. Varno izpostavljanje v takšnih urah pa je možno le, če smo začeli že zgodaj spomladi in telo navadili na UV-žarke. V 14 dneh dopusta ni možno nadomestiti zamujenega.

Ker pa nas z vseh strani strašijo glede nevarnosti sonca,  se mu nekateri ljudje žal popolnoma izogibajo. Če ste tudi vi med njimi, je nujno, da vitamin D dodajate celo leto, tudi poleti. Vsi ostali pa vsaj v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih, saj so to meseci, ko je sonca premalo ali sije pod neugodnim kotom za tvorbo vitamina D.

Simptomi pomanjkanja vitamina D so lahko zelo “tihi”, torej takšni, da jim ne pripisujemo prevelike pozornosti, ali tako splošni, da niti pomislimo ne, da gre lahko za pomanjkanje vitamina D. To pa lahko vodi do vedno večjih težav in tudi resnih bolezni.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D:
pridobivanje teže,
zmanjševanje kostne mase in zlomi,
izčrpanost in splošna utrujenost,
mišični krči in šibkost,
bolečine v kosteh in sklepih,
težave s sladkorjem v krvi,
slab imunski sistem (dovzetnost za okužbe),
znižane vrednosti kalcija,
nihanja razpoloženja in razdražljivost,
depresija.
Pomanjkanje vitamina D lahko privede do večjih in resnih težav in bolezni, med katerimi so:
rahitis pri otrocih,
astma,
diabetes,
perodontalne bolezni,
kardivoaskularne bolezni (visok krvni tlak in/ali postopno srčno popuščanje),
fibromialgija,
osteoporoza in/ali osteopenija,
17 različnih vrst raka (vključno z rakom prsi, prostate in črevesja),
avtoimuna obolenja,
Parkinsonova bolezen,
Alzheimerjeva bolezen,
sindrom kronične utrujenosti,
alergije,
kožne bolezni (dermatitisi, ekcemi ...) in
številne druge bolezni.

Študij, ki potrjujejo povezavo med (pre)nizko vrednostjo vitamina D v telesu in avtoimunimi obolenji, je mnogo. Ker vitamin D sodeluje v tako številnih procesih telesa (med drugim tudi pri absorbciji kalcija in fosforja v telo) in imunskega sistema, je tudi seznam bolezni, ki jih povezujemo s pomanjkanjem vitamina D, izjemno dolg. Lahko bi rekli, da moramo brez dvoma poskrbeti za zadostne vrednosti vitamina D v telesu, če si želimo zagotoviti zdravje. Res je, da je razvoj katerekoli bolezni povezan z različnimi neravnovesji v telesu, fizičnimi in psihičnimi, in da ima pri tem izjemno vlogo tudi naše črevesje, kjer je sedež imunskega sistema, a brez zadostnih vrednosti vitamina D zdravja ne moremo ohranjati.

Vitamin D in kalcij

Veliko več pozornosti kot le kalciju (tudi pri zaščiti pred osteoporozo) bi morali nameniti vitaminu D. Seveda sta nesporno pomembna oba, a v današnjem času in ob današnji prehrani je veliko večja težava pomanjkanje vitamina D kot pa pomanjkanje kalcija. Kalcij načeloma zelo enostavno prejmemo iz hrane, in to v dovolj veliki količini (veliko ga vsebuje vsa temnozelena listnata zelenjava, npr. špinača in regrat, pa kitajsko zelje ter suhe fige, pomaranče in tudi semena in oreščki, npr. sezam, mandlji ...; odsvetujem pa vam uživanje kalcija iz živalskih virov). Težava je v resnici v pomanjkanju vitamina D, katerega pa, kot smo že ugotovili, v telesu večinoma nimamo v dovolj visoki koncentraciji, če ga ne dodajamo. Prav vitamin D pa sodeluje pri absorbciji kalcija v naše telo. Lahko zaužijemo še toliko dopolnil s kalcijem ali s kalcijem bogate hrane, a če nam bo primanjkovalo vitamina D, bo absorbcija kalcija otežena in zmanjšana, kalcij pa se bo tudi nalagal na napačnih mestih in se ne bo absorbiral tja, kamor želimo. Pri tem igra pomembno vlogo tudi magnezij.

Kako dobiti dovolj vitamina D?

Obstajata le dva zanesljiva vira vitamina D, in sicer izpostavljanje sončnim žarkom, ki mora biti prisotno skozi celo leto, ter prehranska dopolnila (v obliki kapljic, kapsul, oljne raztopine ...).

Preko hrane pogosto ne moremo prejeti zadovoljivih količin vitamina D. Živil, ki vsebujejo vitamin D, je zelo malo in tudi vrednosti vitamina D v njih so tako nizke, da ne zadostijo dnevnim potrebam telesa. Hrana, ki je dodatno obogatena z vitaminom D (npr. mleko, ki mu dodajajo vitamin D), vsebuje običajno vitamin D2 in ne D3. Prav slednji (D3) pa naj bi bil veliko bolj učinkovit in njegova pretvorba v telesu bistveno hitrejša in večja kot pri vitaminu D2. Poleg tega bi morali za zadostitev dnevnih potreb telesa po vitaminu D zaužiti toliko hrane, obogatene s tem vitaminom, da je to v praksi fizično nemogoče. Zato je priporočljivo dodajanje naravnega vitamina D3 v obliki prehranskega dopolnila, ki ne vsebuje nobenih sintetičnih sestavin.

Bodite pozorni, da vedno izberete naravno obliko prehranskega dopolnila in da vsebuje obliko D3 (holekalciferol oz. cholecalciferol). Sama svetujem uživanje vitamina D3, ki je popolnoma naraven in pridobljen iz lišajev, in ne tistega, ki ga pridobivajo iz lanolina, torej maščobe ovac, saj vemo, da se toksini skladiščijo v maščobah. Tudi sintetičen vitamin D3 ni najboljša izbira, saj ima bistveno slabšo biološko razpoložljivost in s tem lahko zmanjšano sposobnost absorbcije v telo, tvori lahko več odpadnih snovi v telesu, hkrati pa je lahko poln sintetičnih dodatkov in stabilizatorjev. Naravni vitamin D3 iz lišajev je zato vedno moja prva izbira.

Za boljšo absorbcijo zaužijte vitamin D po obroku, najbolje po zajtrku ali kosilu.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Vprašanje je zelo individualno, ker je odvisno od tega, kakšne so vaše vrednosti v krvi, a praksa kaže, da je za dvig vitamina D v telesu potrebnih vsaj 4.000 IU dnevno, za vzdrževanje zadovoljivih ravni pa 2.000 IU dnevno. Potrebe se seveda spremenijo pri kroničnih, degenerativnih in avtoimunih bolnikih. Otroci naj bi uživali med 400 in 1.000 IU dnevno.
Če se boste odločili za testiranje vitamina D v laboratoriju, je dobro vedeti, da so optimalne ravni vitamina D v krvi približno 1- do 2-krat višje (nekje med 50 in 80 µg/l), kot je določena spodnja kritična meja naših laboratorijev (ki je 30 µg/l). Moj nasvet je, da stremite k optimalnim ravnem, ne le k približanju spodnji kritični meji, ker se bo to poznalo na vašem zdravju in počutju.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar

Po vsem, kar ste prebrali, zveni skoraj neverjetno, da bi tako velike težave, kot smo si jih pridelali z modernim življenjem, lahko rešili le s kakšnim ščepcem začimb. A če poznate njihove moči in pravilne načine uporabe, boste hitro odkrili, da vam lahko pomagajo veliko bolj,  kot si lahko predstavljate. 

Skupni imenovalec strupom, sevanjem in slabi hrani je, da pospešujejo delovanje prostih radikalov, ki povzročajo oksidativne poškodbe na naših celičnih ovojnicah in zapisu DNK. In če se večina težav začne tam, je modro, da jih poskusimo tam tudi preprečevati. 

Začimbe so najmočnejši antioksidanti na tem planetu. 10 gramov močnejših začimb lahko zato po količini zaužitih antioksidantov primerjamo z uživanjem nekaj kilogramov sadja in zelenjave. Nekatere, kot denimo klinčki, origano in cimet, v le enem gramu presežejo količino antioksidantov, ki jih najdemo v pol kilograma paradižnika, bučk ali solate.

Tokrat smo se poglobili v iskanje tistih začimb, ki lahko najbolj pomagajo pri odpravljanju težav, povezanih z bolnimi stanovanji in pisarnami.

Zagotovo je najbolj modro kombinirati takšne rastline, ki čistijo telo in hkrati blokirajo vezavo novih strupov, za nameček pa še delujejo kot odlični antioksidanti.

Za blokiranje strupov

Pegasti badelj je zagotovo najboljši blokator strupov, hkrati pa najhitreje pomaga regenerirati celice jeter, ki so naš najpomembnejši filter, saj ustavljajo strupe in jim preprečujejo, da bi se naložili v telesu. V veliko pomoč pa so nam tudi rožmarin, origano, kapre, žajbelj, čemaž ...

Za čiščenje že nakopičenih kemikalij

Strupi se nalagajo hitreje, kot jih je možno odstranjevati. To se posebej pozna pri trdovratnih strupih, ki so zasedli celice živčevja in možganov. Za njihovo odstranjevanje povabite na pomoč koriandrove liste, čemaž, rožmarin, baziliko, origano, žajbelj, črno kumino, kurkumo in še veliko drugih.
 
Za zaščito in obnovo živčevja in možganov

Če verjamete ali ne, začimbe imajo dejansko moč izboljšati celični metabolizem, zavarovati živčevje pred poškodbami in celo spodbuditi rast novih živčnih celic. V te namene uporabljajte čim več kardamoma, žafrana, rožmarina, črne kumine, koromača, pelina, kumine, kumina in zelene.

Za več energije in premagovanje kronične utrujenosti

Pri blaženju stresa in izboljševanju upravljanja z lastno energijo vam bodo v veliko pomoč bazilika, cimet, galgant, koriander, limonska trava, lovor, melisa, muškatni orešček, pelin, piment, sivka in šetraj.

Sinergija pomnoži moči

Dobro sestavljene mešanice moči začimb dodatno pomnožijo, zato je včasih en gram mešanice nekajkratno močnejši v svojem delovanju od enake količine posamezne začimbe.

Za boljšo koncentracijo in več jasnine v glavi je zelo dobro kombinirati cimet, janež, kardamom, klinčke in muškatni orešček, saj pomagajo možganskim celicam proizvesti več energije in jih hkrati ščitijo pred oksidativnimi poškodbami.

Za pospešeno razstrupljanje je dobro uživati več čaja iz koprive, žajblja ali regrata, v hrano in pijače pa dodajati več bazilike, čemaža, rožmarina in koriandra.

Kaj zmore rožmarin?

Ameriško-japonska raziskava je dokazala, da karnozolna kislina v rožmarinu izboljšuje spominske funkcije ter ščiti možgane pred oksidativnimi procesi, kar posledično znižuje tveganje za različne nevrodegenerativne bolezni, kot so kap, Parkinsonova bolezen in ALS (amiotrofična lateralna skleroza – bolezen motoričnih celic v možganih in hrbtenjači). (Journal of Neurochemistry. 2008; 104(4): 1116-1131.)
A ni vam treba čakati na težave, da bi posegli po rožmarinu. Koristi od zraka, odišavljenega z eteričnim oljem rožmarina, imajo tudi zdravi ljudje vseh starosti. Zanimanje za aromaterapijo z rožmarinom je zelo poskočilo po objavi rezultatov raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi Northumbria v Newcastlu. Raziskava je bila objavljena v strokovni reviji Therapeutic Advances in Psychopharmacology leta 2012.

Razlika med skupino, ki je reševala teste v prostoru, odišavljenem z rožmarinom (kemotip 1,8-cineol), in tistimi, ki so bili v neodišavljenem prostoru, je bila osupljivo velika. »Odišavljeni« udeleženci so bili za 60 do 75 % bolj uspešni.

Začinite shrambo

Plesni postajajo vse večji sovražnik ekološko pridelane hrane. Da preprečite njihov razvoj in nastajanje za zdravje zelo nevarnih aflatoksinov, si lahko pomagate tudi z začimbami. Najbolje bo delovalo, če v shrambo ali direktno v žita, suho sadje in oreščke dodate liste lovorja ali šetraja.

Mrčes pa lahko odganjamo s sivko, smiljem ali pelinom.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Na eni strani smo priča vse večjemu navdušenju nad konopljo, na drugi strani pa slišimo tudi vse več svaril in zgodb o nevarnostih. Da bi številne dobrobiti konoplje lahko prišle tudi v vašo hišo ali v vaše telo, je dobro o konoplji vedeti vsaj nekaj osnovnih dejstev oz. do nje ponovno izgraditi odnos.

Konoplja in vsa njena pojmovanja

Ko beremo in poslušamo o konoplji, običajno zaznamo naslednje pojme: sativa, indijka, medicinka, industrijska konoplja, kanabis, trava, marihuana, gandža, hašiš, hašiševa smola ali olje, džojnt (joint), CBD smola, CBD kapljice itd. Kaj ti nazivi pomenijo?

Konopljo (Cannabis sativa L.) v grobem delimo na podvrste sativa, indijka in ruderalis. Zaradi križanja med njimi je danes poznanih približno 2.000 podvrst konoplje.

Pod naziv industrijska konoplja sodijo različice podvrst konoplje z nizko vsebnostjo psihoaktivnega THC. Konoplja, ki ima manj kot 0,2 % THC se tako uporablja v pridelavi hrane in tekstila, v gradbeništvu ipd., iz njenih ženskih cvetov pa pripravljajo tudi terapevtske pripravke s CBD.

Ko govorimo o medicinski konoplji, govorimo o različnih podvrstah konoplje z visokimi vsebnostmi psihoaktivnega THC. Iz ženskih cvetov teh podvrst konoplje pripravljajo zlasti THC (pa tudi CBD, CBG ...) pripravke za terapijo pri številnih obolenjih in seveda tudi za rekreativno uporabo. Z nedavno spremembo zakonodaje (konopljo z visoko vsebnostjo THC so razvrstili med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se lahko uporabljajo v medicini) pa obstaja upanje, da se bo njena uporaba v terapevtske namene kmalu vrnila nazaj v služenje človeku. Vse do tridesetih let prejšnjega stoletja je namreč konoplji pripadal status zdravilne rastline.
Kanabis je poleg trave, marihuane in gandže eden od slovenskih slengovskih nazivov za vse vrste konoplje z visoko vsebnostjo THC, ki se uporabljajo za rekreativne namene. Iz teh vrst izdelujejo pripravke, kot so marihuana (ali trava), hašiš, hašiševa smola ali olje. Pri čemer marihuano (ali travo) pripravijo iz mešanice posušenih ženskih cvetov (ali gandže), ki jih npr. zvijejo v cigaretni papir (džojnt) in pokadijo. Hašiš, hašiševa smola ali hašiševo olje pa so pripravki iz konopljine smole, pridobljene iz cvetnih žlez (trihomov), kar pomeni, da gre za koncentrate kanabinoidov (zlasti THC, pa tudi CBD, CBG ...) brez drugih sestavin konoplje. Zato marihuano smatrajo za bolj blago drogo od slednjih. V Sloveniji je prodaja in uporaba pripravkov z vsebnostjo THC več kakor 0,2 % prepovedana. Terapevtska uporaba pa naj bi bila pod nadzorom zdravnika. 
Pri pojmih CBD smola ali CBD kapljice pa gre za pripravke, narejene bodisi iz medicinske ali industrijske konoplje. Pri nas je dovoljena le predelava iz industrijske konoplje – torej z nizko vsebnostjo THC (pod 0,2 %). Tudi CBD smolo, ki je koncentrat kanabinoidov (zlasti CBD, CBG, THC ...) pridobivajo iz cvetnih žlez konoplje. Ker je takšno smolo težje dozirati, jo redčijo v različnih osnovnih oljih, npr. konopljinem, palminem itd. Tako dobijo CBD kapljice, tekočine, kreme in druge pripravke z različno koncentracijo (%) kanabinoida CBD. Prodaja in uporaba CBD pripravkov, ki vsebujejo manj kot 0,2 % THC, je dovoljena in legalna. Ti pripravki so namenjeni umirjanju številnih zdravstvenih težav.

Ponovno odkritje konoplje

Konoplje nismo »odkrili« danes, poznale so jo že starodavne civilizacije. Prvi zapisi o njej segajo 12.000 let nazaj. Zgodovina nam tako razkriva, da so jo povsod po svetu vse do dvajsetih oz. tridesetih let prejšnjega stoletja uporabljali tako za zdravje kot za bivanje in spiritualne namene. Uporabljali so jo denimo za odpravljanje zaprtja, zdravljenje malarije, blaženje revmatičnih in drugih bolečin, ob ženskih težavah, za blaženje bolečin ob porodih in operacijah, pri zastrupitvah krvi, pikih kač, gobavosti, parazitih, angini ... Pa tudi za spodbujanje dobrega počutja in pomiritev, za hrano (seme, olje ...), vrvi, tekstil, pri gradnji itd. Tudi pri nas je v času pred letom 1937 industrijska konoplja rasla na mnogih družinskih kmetijah. Če srečate katerega od predstavnikov te generacije, naj vas radovednost vodi - povprašajte jih o konoplji in presenečeni boste.

Razlog, da danes ob besedi konoplja najprej pomislimo na prepovedano drogo, narkomane ipd. in ne na številne potenciale, ki jih konoplja ponuja za zdravje in bivanje, je v tem, da smo v razmeroma kratkem času izgubili odnos do konoplje. Ko so jo začeli vsesplošno preganjati (v Ameriki npr. je marihuana prepovedana od leta 1937, v Evropi pa od leta 1971) nas pa izobraževati o njeni škodljivosti, smo zanjo izgubili interes. Tako so mediji s pomočjo industrijskih (papirni mogotci, pridelovalci plastike, industrija tobaka, alkohola ...) in farmacevtskih mogotcev uspeli konopljo potisniti za nekaj časa v pozabo. Najbolj uporabna rastlina na svetu je postala le prepovedana droga. A kot kaže smo danes ponovno priča njenemu vzponu! Vedno več sodobnih znanstvenih študij (več kot 100.000) s celega sveta dokazuje, da je konoplja kot rastlina zelo učinkovita bodisi za lajšanje ali pa zdravljenje številnih tegob, prav tako pa je nadvse uporabna v prehrani, kozmetiki in industriji.

Potenciali konoplje za zdravje

Konoplja vsebuje različne zdravilne učinkovine – kanabinoide, terpene in druge. Najbolj poznani so njeni kanabinoidi. Obstaja preko 100 različnih, od njih pa sta danes najbolj raziskana THC in CBD. Kanabinoidi se nahajajo v konopljinih žlezah (trihomih) na ženskih cvetovih rastline. Kanabinoide konoplja uporablja za zaščito lastnega semena pred boleznimi. Pomembni pa niso le za preživetje konoplje, temveč, kot so razkrili z novejšimi študijami, tudi za naše zdravje. Kanabinoidi se namreč v našem telesu vežejo na kanabinoidne receptorje in s tem uravnavajo delovanje endokanabinoidnega sistema.
Endokanabinoidni sistem (ES) mnogi opisujejo kot dolgo prezrt največji biokemični komunikacijski sistem telesa, saj vpliva na razpoloženje, metabolizem, spomin, kontrolo gibanja, imunski sistem, razmnoževanje, percepcijo bolečine, apetit, spanje, razvoj kosti, protivnetno zaščito možganov itd. Na receptorje ES se praviloma vežejo telesu lastni kanabinoidi (endokanabinoidi). Telo jih samo tvori, ko smo mladi in zdravi, s staranjem pa njihov nivo prične upadati, zato je lahko njihovo  nadomeščanje s konopljinimi kanabinoidi (CBD, THC ...) blagodejna pomoč ob nizu obolenj.

Evropsko industrijsko združenje za konopljo (EIHA) navaja, da kanabinoid CBD po do sedaj znanih študijah izkazuje velik potencial za zdravljenje različnih težav. Med njimi so stanja zaskrbljenosti (npr. posttravmatski stres), debelost, epilepsija, distonija, diabetes, rak, nevrodermitis in Alzheimerjeva bolezen. V manjših odmerkih pa naj bi bil CBD pomemben tudi za vzdrževanje našega zdravja, saj naj bi preprečeval infekcije in kontroliral vnetja ter ščitil naš živčni sitem. CBD naj bi bil nevroprotektivni antioksidant, ki možgane in živčevje ščiti celo močneje kot vitamin C ali vitamin E.

Dr. J. A. Červek meni, da lahko kanabinoidi (THC in CBD) pomagajo pri mnogih težavah, med katerimi so tudi takšne, ki so s sodobnimi načini zdravljenja slabo obvladljive. Mednje sodijo nevrodegenerativne bolezni (multipla skleroza, amiotrofična lateralna skleroza – ALS, diskinezija), nevropsihiatrične motnje (Alzheimerjeva bolezen, motnje spanja, depresija, anksioznost), kronične bolečine, motnje apetita, slabost, srbenje in druge. Pri zdravljenju raka trenutno predstavljajo pomembno dopolnilo, a kot kaže utegnejo delovati tudi kot zdravilo.

Potenciali konoplje za bivanje

Strokovnjaki ocenjujejo, da iz konoplje danes skupno nastane že preko 25.000 različnih izdelkov. Poleg njene uporabe v terapevtske namene, za nego telesa (mila, kreme …) in za prehrano (semena, olje iz semen, beljakovinski prah) pa iz njenih vlaken lahko izdelujemo še morje najrazličnejših človeku in okolju prijaznih izdelkov.
Obleka iz konoplje je prijaznejša telesu kot obleka iz plastičnih mas ali celo bombaža. Konopljina obleka diha, ima naravne antibakterijske in protiglivične lastnosti, je obstojna, mehka in nežna. Ker konoplja ne potrebuje zaščite pesticidov, je njeno gojenje tudi okolju bolj prijazno kot denimo gojenje bombaža. Prav zato na konopljinem tekstilu ne boste našli sledi pesticidov.

Zaradi izredne vzdržljivosti konopljinih vlaken pa danes iz konoplje izdelujejo tudi različne mase, npr. za izdelavo desk za rolkanje, ki so na pokanje oz. lomljenje tako bolj odporne kot tiste iz klasičnih materialov. Tudi uporaba konoplje v gradbene namene (za izolacijo, tla, gradnjo sten, streh ...) se vse bolj uveljavlja. Hiše, zgrajene iz konopljine mase, so trikrat bolj odporne na potres kot hiše iz betona. Velika prednost konoplje je tudi njena prijaznost do okolja. Če bi jo npr. uporabljali za izdelavo papirja, bi pripomogli k ohranjanju gozdov. Ker je nezahtevna rastlina, lahko raste v različnih klimatskih področjih, brez posebne nege. Zaradi dobre odpornosti na škodljivce pa ne terja uporabe škodljivih kemikalij, ki zastrupljajo naš planet.

Nekaj mi je reklo, naj grem gledat še ostala tvoja sporočila in ko sem šla, se opazila, da sva dve leti nazaj že nekaj rekli na to temo. Lahko da nisi do konca predelala tistega, kar sem ti takrat napisala. Drugega jaz pri njej ne začutim, samo to, da se bojuje za svoj prav in da ga želi doseči na vsak način. Začuti se tudi, kar si že tudi napisala v postih - da je v njenem življenju prisotne preveč mamine energije in premalo očetove - oz. si ti kot mama prevzela nase še nekaj očetove vloge zanjo. Kaj storiti? Lahko se odpoveš očetovi vlogi, ki si jo hote ali nehote prevzela nase in jo simbolično, v mislih vrneš nazaj tja, kamor pripada - k njenemu očetu. V bistvu si lahko prebereš vse svoje pretekle poste, vezane na družino in pregledaš ali si vse predelala ali je še kje ostala kakšna zamera, jeza itd. Ne poznam družinske situacije, zato je prek interneta težje karkoli bolj konkretnega predlagati.

57

(125 odgovorov, vpisanih v Razno)

Ena za začetek šolskega leta.  big_smile

V šoli pozvoni telefon.
Glas: "Danes pa našega Janezka ne bo v šolo."
Učiteljica: "Oprostite, kdo pa kliče?"
"Moj oče," se oglasi Janezek iz telefona.

58

(2 odgovorov, vpisanih v Novice in dogodki)

Jej, nova skupina, nova energija, nova doživetja!  smile

Lahko, jaz sem zaznala samo občutek ljubosumja - s čim je povezano, pa imam zaprt dostop - je potrebno da sama oz. si že sama ozavestila.

Tina pozdravljena,

pri pregledu biopolja sina in tebe se zazna, da se stvari dogajajo v tebi in preko tebe on postane agresiven. V tebi se zazna podzavestna agresija do ljudi, ki se meni kaže v obliki občutka večvrednosti do drugih in podzavestno ljubosumje na partnerja. Meni se to kaže kot blokada v pretoku energije, ki se pojicira na sina, zato se tudi v njem javlja podobna blokada, katero pa sam ne ve in ne zna pojasniti. Samo čuti nek "cmok", kateri mu najeda in se z njim ne zna spopasti drugače kot z agresijo. Na vrhu tega foruma je objavljen transformacijski postopek, po katerem lahko razrešiš, če se v napisanem najdeš.

61

(11 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Seveda je težko, saj gre za zaljubljenost in čustva. Če ne bi bilo tako težko in mučno, ne bi bilo skozi zgodovino toliko zgodb, ustvarjenih nešteto filmov, pesmi in romanov o nesrečni ljubezni.

Vsak, ki je kdaj izkusil pravo zaljubljenost in razočaranje s strani ljubljene osebe, razume globino teh umetniških del in kako težko in nesrečno je preiti in preboleti nesrečeno zaljubljenost. V svojih čustvih smo si vsi enaki. Vendar odnos do nesrečne ljubezni je tisti, ki se razlikuje med nami - nekateri svoja nesrečna čustva izpovejo v obliki umetniškega dela, nekateri iz sebe naredijo mučenike in žrtve ljubezni, nekateri pa ne želijo ostajati v vlogi mučeniških žrtev in se začenjajo spraševati v sebi, kaj lahko sami naredijo, da se izkopljejo iz nesrečnih čustev, kaj ji je privleklo v takšno globino, kako si lahko pomagajo sami. Lahko da obstaja še kakšna kategorija ljudi ... Kakšen je tvoj odnos do svojih nesrečnih čustev?

Lahko da ti kdo drug še kaj svetuje, moj nasvet je, da se namesto, da si v celoti obrnjena proti ljubimcu in hrepeniš po njemu, raje obrni svojo pozornost vase in se vprašaj, kaj lahko ti sama storiš, da si razrešiš nesrečna čustva.

Jaz ti več kot od danega nasveta ne morem pomagati; lahko ti kdo drug še kaj pametnega svetuje.

62

(11 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Pozdravljena Laura, tisto, kar si zavestno ali podzavestno iskala pri ljubimcu in še prej pri možu (oz. verjetno že pri prejšnjih partnerjih), je potrebno, da ozavestiš in prebudiš v sebi. Izkušnja z ljubimcem ti je lahko le priložnost, da si lahko ozavestila, kaj pogrešaš in kaj iščeš pri drugih, namesto da bi iskala pri sebi. To je ljubezen do sebe, skrbnost in nežnost do sebe. Ko jo začneš iskati pri sebi in jo ozavestiš ter začneš aktivno negovati, se žgoča želja, da bi to nežnost sprejemala samo od ljubimca, lahko ohladi in umiri.

Žal Simona si zame v svoji podzavesti zaprta in ti ne vidim nič oprijemajočega. Mogoče kdo drug lahko kaj zazna ...  neutral

Spolnost je za žensko bitje poleg telesne predvsem čustvena predaja, odprtost, sprejemanje in dajanje. Če je ženska jezna na moškega, ga ne sprejema, ga v mislih obsoja, se od njega čustveno oddalji, je spolnost ogledalo njenih čustev. V kolikor se kljub čustvenemu odporu vseeno vanjo prisili, sledijo občutki prevare, prodaje, kot da dela nekaj proti svoji volji. Kar dejansko počne - deluje proti svojim občutkom do moškega. Zato ti svetujem, da premisliš, kaj storiti za naprej. Saj je odnos, v katerem se en partner zapre za drugega, a še vedno vztraja in se prisili v spolnost z njim, destruktiven dolgoročno za oba partnerja.

<3 <3 <3 Samo smejim se, brez besed.  Iskrene čestitke in vse dobro na tvoji/vajini/vaši poti. smile

Včasih pridejo ponoči na plan tiste zadeve, ki nas sicer v podzavesti mučijo, a jih skozi dnevni ritem potlačimo in ignoriramo. Mogoče to sploh ni "velika" in "pomembna" stvar, a če je ne ozavestimo skozi dan, potem ponoči lahko pride na plan - ali v obliki mor, živih sanj ali nespečnosti.

Tako je, postopoma se loti vsega, kar čutiš v sebi, prizadetosti, agresije ... lahko s posamezno osebo razrešiš, lahko pa greš po dogodkih, kakor ti je bližje. Zamere, ki jih gojita starša, enako prizadenejo tebe. A imaš to moč, da razrešiš tako, da se osvobodiš njunega vpliva in jima obema odpustiš. Postopek za transformacijo na vrhu foruma ti je lahko v pomoč.

Cvetlica, dobrodošla na forumu.

Žal jaz pri tebi ne zaznam prav nič oprijemljivega. Praviloma sta tukaj dva razloga zakaj ne - ker že sama nekja v sebi veš, kaj moraš storiti oz. je za tvoje najvišje dobro, da sama prideš do odgovora ali pa jaz nisem prava oseba, da ti svetuje.

Pairenda dobrodošla na forumu.

Ko ponotranjiš, prizemljiš energije, se tvoje bitje navadi na njih in jih ne doživljaš več tako "intenzivno" kot prej.

Če dam za primer ure na roki - od kraja jo čutiš, ko jo nosiš, ko se nanjo navadiš, pa je ne zaznaš več. Ko jo po določenem času nošenja snameš, pa imaš občutek, da ti nekaj na zapestju manjka.

Podobno, čeprav ne enako, je z energijami in energijskimi metodami in znanji. Od začetka, ko so energije "nove" in nepoznane, jih doživljamo bolj intenzivno, nato pa se na njih "navadimo", jih integriramo vase. To ne pomeni, da niso prisotne, le-te se skupaj z nami razvijajo, če jih še naprej izvajamo in skozi njih rastemo.

Jaz ne začutim pri tebi enkratnega dogodka iz otroštva, bolj se začutijo odnosi v širši družini (poleg staršev še odnosi s strici, tetami). Lahko pogledaš v tej smeri.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Klemen Božnik

Z nepravilnimi vrtnarskimi praksami, naj gre za začetniške napake ali zgolj zmotno prepričanje, da delamo prav, lahko tlom, ki jih obdelujemo, povzročimo več škode kot koristi. Kljub vloženemu delu to utegne pomeniti manjši pridelek, lahko pa celo še več dela in vrtenje v začaranem krogu.


Prekopavanje tal

Tla so ogromno prebivališče raznovrstnih organizmov in vozlišče njihove komunikacije. Tla si predstavljajte kot

velik stanovanjski kompleks. Kako mislite, da bi se počutili njegovi stanovalci, če bi jih čez noč na silo in brez reda

razselili? Kar nekaj časa bi potrebovali, preden bi se navadili na novo prebivališče, nekateri pa se sploh ne bi. Prav

to se zgodi vsakič, ko v tla zasadimo vrtno orodje, sploh če prekopavamo ali orjemo globlje. Tako premešamo

življenjski prostor organizmov, tako drobnih kot večjih, ter prekinemo njihovo komunikacijo (v mislih imam

predvsem glive in njihove povezave prek hif). Res je, da zbita zemlja ne podpira dobro rasti rastlin, zato je treba

način vrtnarjenja spremeniti premišljeno. Ko enkrat vzpostavimo vrt, brez prekopavanja ohranjamo zdrava tla, s

tem pa si prihranimo tudi čas.


Pri prekopavanju tla izpostavimo tudi raznovrstnim vremenskim razmeram. Gola tla je v naravi najti le v puščavah

– in prav v puščavo se začne pri tej praksi spreminjati tudi naša obdelovalna površina. Tla, zaščitena z rastlinami

ali z zastirko, so veliko prijaznejša do mezofavne (deževniki, stonoge, kačice …), ki je tudi koristna. Če nič

drugega te živalce delajo namesto nas, pomagajo pa tudi mikrobom pod seboj: humus se izgublja počasneje, prav

tako vlaga. To je dovolj dober argument, da tal ne puščamo nezaščitenih. Prazna tla, ki so povrhu pognojena, so

idealno okolje za odporna semena plevela, ki hitro izkoristi prazen prostor in nas preseneti, še preden posejemo

posevek.


Umetno gnojenje


Z umetnim gnojenjem tlom dodajamo hranila, ki jim jih primanjkuje. V pravilnem razmerju mikrobom ne škodijo

neposredno. Hidroponika izkorišča umetno dozirano dognojevanje, ki ustreza mikrobom, prispeva pa tudi k temu,

da rastline lepo uspevajo. Konec koncev bakterije v laboratorijih zrastejo na umetni podlagi. Prvi problem za tla je

nepravilno umetno dognojevanje. Zaradi miselnosti, po kateri bodo rastline uspevale bolje, če jim bomo dali več

hranil, pride do prevelike koncentracije hranil, ki pa na organizme deluje kot strup in tako povzroči odmiranje rastlin

in tudi bitij v tleh. Naslednji večji problem je posreden učinek umetnih gnojil, saj porabljajo humusne substance v

tleh. Tako se v tleh izgublja organska komponenta, ki zemlji podeli koristne lastnosti, kot sta zračnost in

sposobnost zadrževanja vode, povrhu pa je pomemben življenjski prostor za mikrobe. V zemlji z malo ali skoraj nič

humusa je le malo življenja; v taka tla je treba vložiti ogromno mehanskega dela, na koncu pa ostanemo z zelo

zahtevno mrtvo podlago.


-cidi


Biocidi (pesticidi, fungicidi, herbicidi …) od vseh slabih praks najbolj neposredno učinkujejo na tla oziroma živa

bitja v njih, saj so uperjeni prav proti njim. Ne mislite, da njihovo delovanje proti žuželkam ali plevelu ne učinkuje

tudi na nas, kaj šele na življenje v tleh.


Mikrobi (bakterije, glive) v povezavi z rastlinami opravljajo številne koristne naloge. Ena od pomembnejših je

vezava dušika iz zraka, enega od najpomembnejših elementov za rast rastlin. Fotosintetski mikrobi svetlobno

energijo pretvarjajo v kemično in tako energijo sonca vnašajo v tla. Seveda so glavni razkrojevalci v tleh mikrobi –

ogromno so jih že odkrili, obstajajo pa še številne neodkrite neposredne povezave med mikrobi in rastlinami, pa

tudi načini njihovega vzajemnega podpiranja. Z uporabo biocidov utegnemo te povezave porušiti, obnovijo pa se

ne čez noč. Tako rastline ostanejo brez pomembnega partnerja pri svojem razvoju. Z napadom na en tip škodljivca

na široko odpremo vrata drugemu. Koristne glive v tleh, ki pomagajo ščititi rastline pred sušo in škodljivci, najbolj

prizadenejo fungicidi.


Površno kompostiranje


Pavšalno kompostiranje nam nemara prihrani čas in tudi številka na položnici za odvoz komunalnih odpadkov je

manjša, toda če hočemo, da na vrtu zrastejo zdrave rastline, tak kompost ni primeren. Pavšalno kompostiranje

pomeni, da je kompostni kup odlagališče za vse biološke odpadke, ki se nam naberejo v gospodinjstvu. Tak

kompost je primeren le za zasipanje lukenj ali zelenico. Veliko napako naredimo z odlaganjem kosti, bolnih in

plesnivih rastlinskih delov, škropljene zelenjave in sadja … Za ta namen je še najprimernejši sežig. Na

kompostnem kupu se pogosto dogajajo »čudeži«, toda če hočemo, da bo kakovosten, velja nanj nalagati samo

kakovosten material, ki ga je treba tudi pravilno nalagati.


Kakovosten kompost prepoznamo že po vonju – če smrdi, nekaj ni v redu. Naš nos je dober indikator gnilobnih

procesov, ki so posledica delovanja neželenih mikrobov. Ti sicer niso nič krivi, krivi smo mi, ker jim omogočamo

življenjski prostor, nato pa se čudimo, zakaj nam povzročajo težave. Gnilobni procesi oziroma njihovi produkti so

izziv za mikrobe na obdelovalnih površinah. Mikrobi se morajo najprej spoprijeti s produkti gnilobnih procesov, ki

so škodljivi tudi za rastline; na taki površini rastline nekaj časa rastejo slabo ali pa sploh ne. Od manjših živali

ostanejo le redke. Tako se koristni mikrobi kar lep čas ukvarjajo samo z razgradnjo teh produktov, kajti le tako

lahko zemlja spet postane rodovitna. Tako se zaradi nepoznavanja mikrobiologije ni izšla računica z odvozom

materiala iz bioplinarn, namenjenega gnojenju obdelovalnih površin.


Preobilno zalivanje


Tudi za življenje nujnih stvari je lahko preveč. V preveliki skrbi za rastline lahko tudi pretiravamo – ali pa nam jo

zagode narava. Preobilno zalivanje prispeva k zbijanju tal, ki so posledično manj zračna in neprijazna za življenje

v njih. V razmočenih tleh že kmalu zmanjka kisika, to pa koristi gnilobnim procesom. Verjetno veste, da preveč

namočenim sobnim rastlinam hitro zgnijejo korenine, obilno zalivanje pa ne koristi niti vrtnim rastlinam. Preveč

vlage lahko škoduje tudi kompostu. V pretirano vlažnem okolju se deževniki ne počutijo dobro, enako velja za

drugo mezofavno. Tako kot zemlja se tudi pretirano vlažen kompost zbije, zaradi česar je manj zračen, to pa bolj

ustreza anaerobnim mikrobom. Neprijeten vonj nam že kmalu pove, da je prišlo do gnilobnih procesov, to pa ne

pomeni nič dobrega za kompost in tla.


Našteli smo nekatere od najpogostejših napak pri obdelavi, vendar se njihov seznam s tem ne konča. Škoda je

vlagati veliko dela, denarja in energije v nekaj, kar dolgoročno škoduje tako nam kot našemu okolju. S pravilnimi

praksami si torej prihranimo čas in trud ter obenem povečamo izplen.

Viri:
en.wikipedia.org/wiki/Soil_food_web, zadnji dostop 21. marec 2017.
P. Prashar, S. Shah, 2016. Impact of Fertilizers and Pesticides on Soil Microflora in Agriculture. Sustainable Agriculture Reviews, 19: str. 331–361.

71

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Maja Obolnar, Uroš Bric (Nakupujmo skupaj - skupnost za nakup eko in lokalnih živil)

Ura je štiri popoldne. Odhitimo iz službe, da bi čim prej prišli domov. Toda še prej nas čaka nakupovanje. Na cesti je gneča, ljudje so nestrpni in pod stresom. Naposled prispemo v trgovino. Že ob vstopu nas pozdravijo umetne luči, na tisoče domala enakih izdelkov različnih proizvajalcev, vsak kotiček trgovine krasijo oglasi, rdeča barva nas na vsakem koraku opozarja na kako ugodnost. Obdani smo s tisoč in enim dražljajem. Ti dražljaji nas utrujajo in motijo pri sprejemanju preproste odločitve: kaj danes resnično potrebujem? Namesto tega se začnemo ukvarjati z željami, ki jih pred vstopom v trgovino sploh nismo imeli. Zaradi notranjega konflikta med tem, kaj potrebujemo, kaj si kar nenadoma želimo in kaj si sploh lahko privoščimo, se nas polotijo tesnoba, nemir, nejevolja ter zmedenost. Že kmalu ugotovimo, da se je celo nakupovanje sprevrglo v »stresovanje«.


Se to dogaja tudi vam?


Kot smo že zapisali, naj bi vsak tretji odrasli trpel za posledicami stresa, pomoč zdravnika pa naj bi poiskalo več

kot tri četrtine ljudi. Stres nas spremlja na skoraj vsakem koraku. Prikradel se je v vse plasti našega bivanja.

Nemalokrat ga doživljamo tudi med vsakdanjimi dejavnostmi in opravili, kot je nakupovanje.

Toda bilo bi napačno, če bi stres krivili za vse, kar se nam primeri. Ne življenje in ne nakupovanje ne ustvarja

stresa – vzrok zanj se skriva v nas, ko se na vse pretege upiramo sprejemanju realnosti danega trenutka. Če

namesto na spomladansko sonce raje zavijemo v trgovinsko središče, je kot stresnega lažje kriviti nakup kot sebe,

mar ne? Res pa je, da smo v teh časih veliko bolj pod stresom, saj smo znatno manj v stiku s seboj in z naravo kot

nekoč. Zanimivo je, da lahko nakupovanje po sproščenem dnevu na soncu ali v naravi prijetno in ga kot takega

hitro označimo kot »šoping za dušo«, medtem ko nakupovanje po napornem delovnem tednu hitro postane

stresno in obremenjujoče.

»Nakup vsakega drugega izdelka naj bi bila posledica kupčeve spontane in impulzivne odločitve.«

Za sodobnega kupca je tudi čas postal dragocena dobrina. Nihče ne želi dolgo stati v vrsti, obtičati v gneči ali

prenašati nejevolje trgovskega osebja, saj to v nas sproži nemir in stresne odzive, ki se jim na vsak način želimo

izogniti, saj izgorevamo doma, na delovnem mestu, v šoli … Ker je čas za kupca tako zelo dragocen, so nam

prodajalci ponudili novo možnost: spletno nakupovanje. Tako se lahko izognemo gneči na cesti, čakanju,

spraševanju prodajalca, neprijetnemu ozračju v trgovini, težkim nakupovalnim vrečkam, iskanju parkirnega

prostora in drugim potencialnim stresorjem. Mnogi na spletu ne nakupujejo le zaradi prihranka časa, pač pa tudi

zaradi manjšega stresa ob nakupovanju.


Nakupovanje – za ene stres, za druge rešilna bilka


Pogosto je želja po nakupovanju tudi odsev našega čustvenega sveta. Predvsem ženski del populacije z

nakupovanjem uravnava čustvene nihljaje, zlasti tiste manj prijetne. Kolikokrat ste opazili, da ima nekdo doma

polno omaro oblačil, ki jih skoraj nikoli ne obleče? Najbrž poznate nekoga, ki svoja oblačila ali čevlje podarja zgolj

zato, da dobi opravičilo za nakup novih.


To je klasično vedenje, pri katerem nakupovanje ne pomeni samo obveznosti. V bolj intenzivnih primerih to početje

pripelje do odvisniškega vedenja, ki posamezniku pomaga doseči notranji mir – za trenutek mu ublaži čustvena

nihanja, da lahko pozabi na resničnost, s katero se le stežka spoprijema. Težja oblika tovrstnega odvisniškega

vedenja se imenuje oniomanija, označuje pa osebe, ki jih nakupovanje izpolnjuje in zadovoljuje, zaradi česar

kupujejo številne predmete, ki jih v resnici sploh ne potrebujejo oziroma jih po nakupu ne uporabijo. Po nekaterih

podatkih naj bi bilo takih približno pet odstotkov ljudi, zlasti ženske v tridesetih letih s (pod)povprečnim življenjskim

standardom.


Vseeno nas večina nakupovanje dojema kot stresno in utrujajoče preživljanje »prostega« časa, zato trgovska

panoga vlaga velik denar v raziskave, ki naj bi pomagale doseči, da bi bilo nakupovanje prijetno in predvsem

zasvojljivo doživetje. V trgovinah namreč nič ne stoji na svojem mestu po naključju. Vsaka razporeditev, lokacija in

podrobnost ima svoj namen. Torej ni nič nenavadnega, da je nabor zvijač, ki nas spremljajo na vsakem koraku po

trgovinskem središču, iz leta v leto bolj prefinjen. Končni cilj je jasen: kupca čim dlje zadržati v nakupovalnem

središču in vplivati na njegove primarne čute.


Tako imenovani stresorji pri nakupovanju sprožajo čustvene odzive, ki so tarča trženjskih in prodajnih mrež, saj

vplivajo na to, koliko in kaj bomo nakupili. Avtorja D. Lewis in D. Bridger sta z raziskavo ugotovila, da na stres

najbolj vplivajo zapravljeni čas, težave pri iskanju izdelkov in glasba. R. Aylott je prišel do podobnih ugotovitev: v

svoji raziskavi je ob pomoči anketiranja ugotovil, da so za kupce najbolj stresne gneča, vrste pri blagajnah,

težavno parkiranje in nesposobno osebje. Tega se trgovci še kako zavedajo, zato želijo tako ali drugače prikrito

vplivati na naše nakupe.


Spretne domislice pretkanih trgovcev


Le kdo ne pozna starih trgovskih trikov? Kruh in mleko kupcem vedno ponujajo na koncu trgovine, tako da se

morajo sprehoditi skozi celotno trgovino, medtem pa kupijo še marsikaj, česar niso nameravali kupiti, slastne

sladkarije pa se vedno znajdejo na policah, ki so v vidnem polju otrok. Ne pozabimo tudi na psihološko določanje

cen – denimo 9,99 evra. Toda to je stara šola trikov, bi lahko rekli.


Strokovnjaki, ki preučujejo možganske dražljaje, ki se sprožajo med nakupovanjem, so ugotovili, da je treba

pozornost posvetiti tudi številnim drugim podrobnostim. Ena od teh je optimalna temperatura, ki naj bi bila 20

stopinj Celzija. Če je v trgovini pretoplo, kupci postanejo pasivni in zapravijo manj, če pa je prehladno, prehitro

zapustijo trgovino. Poleg temperature je pomemben tudi vonj; trgovci z blagimi vonjavami skušajo pretentati zlasti

ženski del populacije, medtem ko moški del zapeljujejo z močnejšimi, opojnimi vonji. Ne pozabimo na cenene

trike: trgovci želijo z mehkejšo talno podlago upočasniti trgovske vozičke in s tem umiriti kupčev tempo in ga

pripraviti k večji pozornosti, rezultat pa je seveda večji nakup. Tudi glasba ima svoj namen. Opravite preprost

preizkus: v trgovino se odpravite zjutraj, opoldne in pozno popoldne, pri tem pa pozorno prisluhnite glasbi.

Dopoldne, ko naj bi bilo med kupci največ upokojencev, je v trgovinah slišati največ domače in starejše glasbe,

opoldne, ko v trgovine pridejo po malico mladi, je glasba praviloma najglasnejša, popoldne, ko je med kupci največ

zaposlenih, ki prihajajo iz stresnih služb, pa je čas za umirjeno ali klasično glasbo.


Med pomembne podrobnosti spadata tudi barvitost ter občutek domačnosti in naravnosti. Tako na oddelku s

sadjem in zelenjavo svežino in kakovost pogosto prikazujejo tako, da izdelke primerno okrasijo in poudarijo z

dekoracijo. Vse to zato, da bi čim prej vzpostavili zaupanje, kupec pa bi dobil občutek, da je blago, ki mu ga

ponujajo, dovolj privlačno in kakovostno.


In kam se uvrščate vi?


Star in morda že malce izpet nasvet se glasi, da mora kupec, preden stopi v trgovino, sestaviti seznam izdelkov, ki

jih potrebuje, in se ga nato dosledno držati. Toda takšna obramba, tako vsaj pravijo neuradni podatki trgovcev, je

račun brez krčmarja. Kupci menda več kot polovico izdelkov kupijo impulzivno in spontano, torej se za nakup

odločijo šele v trgovini, ko zagledajo izdelek.


Še preden se sploh zavedo, se s polnimi vrečkami znajdejo doma, kjer ob pregledu računa sledita šok in

streznitev. Zato se v trgovino, če je le možno, odpravite siti, spočiti in s trezno glavo! Za industrijo je pomemben

predvsem zaslužek, ne pa kupčevo zdravje in njegovo splošno zadovoljstvo. Vsak kupec si mora oblikovati način

nakupovanja, ki ustreza njegovemu profilu oziroma osebnosti in ki bo namesto stresa pomenil veselje ter

priložnost za spoznavanje in druženje. V nadaljevanju predstavljamo dve takšni alternativi.


Nakupovalni post ...


V tujini že marsikdo udejanja tako imenovani nakupovalni post, pri katerem se človek za določeno obdobje v celoti

odpove nakupom. To pomeni nobenih obrokov v restavracijah, nobenih nakupov oblačil, čevljev, modnih dodatkov,

kozmetike … Bi si to drznili storiti tudi sami? Mnogi, ki so se odločili za nakupovalni post, priznavajo, da jim je ta

izziv obogatil in osmislil življenje. Pobeg od potrošniške norije je terapija, ki bi jo moral vsak kupec opraviti vsaj

enkrat v življenju, se strinjajo njegovi zagovorniki.


… in druge alternative (obiskovanje tržnic, skupnostni nakupi)


Mnogi se raje vračajo k počasnejšim in bolj izpolnjujočim oblikam nakupovanja hrane. V ospredju je predvsem

zanimanje za ekološko, lokalno in sezonsko pridelano hrano, katere izvor in način pridelave poznamo. Zadovoljen

kupec take hrane je tisti, ki mu uspe lokalno ekološko hrano dobiti neposredno od pridelovalca.

Zdi se, da smo kupci zaradi vseh psiholoških strategij in taktik, ki so postale sestavni del trgovinskih prodajnih

mrež, izgubili zaupanje v prodajalce in njihove izdelke. Marsikdo išče in ceni pridelke slovenskih kmetov iz

lokalnega okolja, ki so bili pridelani človeku in okolju prijazno, saj je poleg časa pomembna dobrina zdajšnjega

življenja tudi skrb za duševno in telesno zdravje. Četudi na izdelku ali pridelku piše »pridelano v Sloveniji« ali

»kakovost iz Slovenije«, kupci po zaslugi svoje poučenosti tudi tem potezam prodajalcev ne zaupamo več. Zato je

za marsikoga ključno, da svojega pridelovalca hrane tudi osebno spozna. Osebni stik in odnos s pridelovalcem

hrane nam vračata zaupanje in vzpostavljata drugačen odnos do nakupovanja. Nakupovanje hrane, o kateri vemo,

da ni prepojena s strupi, ki spodkopavajo zdravje, nas lahko sprošča in nam prinaša zadovoljstvo, prav to pa

zmanjšuje stres.


Masanobu Fukuoka, ki velja za očeta permakulture, je ugotovil, da lahko pridelovalci ob pomoči znanstvenih

metod pridelajo le pet odstotkov več, prispevek k uničevanju okolja zaradi uporabe škodljivih snovi pa je znatno

večji. Cilj slehernega nakupovalca bi torej moral biti, da z nakupi podpira tiste pridelovalce, ki ne uporabljajo

strupov in škodljivih snovi z namenom povečevanje pridelka.

72

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Povzeto po članku: Mike Bundrant, Naturalnews

Zagotovo že veste, da je pasivno kajenje (dim, ki ga vdihavamo v navzočnosti kadilcev) domala enako škodljivo, kot če bi kadili sami. Manj znano je, da stres poleg človeka, ki ga doživlja, zastruplja tudi vse, ki so v njegovi bližini. Ali povedano drugače – stres je nalezljiv: kdor »ga ima«, ga povzroča tudi drugim.


Znanstveniki že dolgo ugotavljajo, da se čustva širijo podobno kot virusi. Stres ni nikakršna izjema. Raziskava

Tanie Singer z Inštituta za kognitivne in možganske študije Max Planck in Clemensa Kirschbauma z Univerze za

tehnologijo v Dresdnu so pokazale, da zadrževanje v bližini osebe, ki je pod stresom, tudi v našem telesu sproži

stresni odziv.


Med testom so od prostovoljcev zahtevali, naj rešujejo zahtevne matematične probleme in odgovarjajo na

vprašanja. Pri 95 odstotkih prostovoljcev je prišlo do hitrega dviga ravni kortizola (stresni hormon) v krvi. To ni

presenetljivo. Bolj zanimivo je, da se je raven stresnega hormona dvignila tudi pri opazovalcih, ki jim sploh ni bilo

treba reševati nalog in odgovarjati na vprašanja – do velikega povišanja ravni kortizola je prišlo kar pri 26

odstotkih.


Učinek je bil še večji, če so bili med opazovalci tudi partnerji in sorodniki oseb, ki so sodelovale v testu – raven

kortizola se je povišala kar 40 odstotkom opazovalcev. Je bilo v ozračju preveč stresa?

Še bolj zanimivo je, da so se podobni razultati ponovili tudi pri prostovoljcih, ki niso bili udeleženi v testu, in so jim

samo predvajali posnetek testiranja?


Otroci so zelo občutljivi na stres staršev!


Raziskovalci s Kalifornijske univerze v San Franciscu so na telesa mamic pritrdili kardiovaskularne senzorje in

nato od njih zahtevali, naj javno nastopijo pred kritično naravnano komisijo. Pri tem so merili njihov srčni utrip in

druge kazalnike stresa.


Ko so se mamice vrnile k svojim otrokom, ki so se v času njihovega nastopanja igrali v drugem prostoru, so

ugotovili, da so imeli vsi otroci popolnoma enak srčni utrip kot njihove matere, kar dokazuje, da so tudi na daljavo

zaznali materin stres in ga podoživeli v lastnem telesu.


Ali obstaja zaščita pred sekundarnim stresom?


Če se nočemo nalesti stresa drugih, si lahko pomagamo samo s povečanjem svoje pozornosti. Če ostanemo v

svojem telesu in sedanjem trenutku, lahko budno opazujemo dogajanja v drugih, ne da bi njihov stres samodejno

sprožil stresni odziv v našem telesu.


Če pa se prepustimo čustvovanju drugih, obstaja velika verjetnost, da nas bo zajel val njihovega stresa. Budno

opazovanje ne pomeni, da smo hladni in nezainteresirani, ampak da zavestno spremljamo odzive svojega telesa.

Denimo, da opazujete sodelavko in vidite, da jo je zajela panika, kar bi lahko sprožilo stres tudi v vašem telesu. Ali

če vidite, da je direktor jezen, kar bi kaj hitro tudi v vas sprožilo živčnost. Kot boste opazili, je mogoče nalezljivost

stresa preprečiti že v trenutku, ko ste ga sposobni prepoznati in dojeti, da ni nujno, da bi tudi sami zapadli v takšno

stanje. Panična je sodelavka – nobene potrebe ni, da bi bili tudi vi! Direktorjeva jeza ni vaša jeza.

Ni kaj, pozornost dela čudeže. Obenem je naše edino orodje, ki lahko prepreči, da bi nas vse bolj stresno okolje

vsakič znova posrkalo vase.


Vira: mpg.de, inlpcenter.org

73

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar

Tri najdražje začimbe svojimi učinki presegajo visoko ceno. Če z njimi znate ustrezno ravnati, boste ugotovili, da so dejansko veliko cenejše, kot se zdi.


Žafran

Najdražja začimba na svetu je zagotovo žafran. Prav zato ga tudi najpogosteje ponarejajo. Če niste poznavalec,

vam lahko kot žafran prodajo marsikaj, tudi rdeče obarvano travo.

Če imate pravi žafran in znate z njim tudi ustrezno ravnati, se vam bo naložba že hitro obrestovala. V okviru teme

tokratnih novic je še posebno zanimiv zapis Johannesa Hartlieba, dvornega zdravnika iz 15. stoletja. O žafranu je

zapisal, da ljudi spravi v smeh in jim daje veselje. Tudi Paracelsus ga je uporabljal kot eno od središčnih rastlin za

povrnitev moči opešanem telesu.


Ajurveda opisuje žafran kot satvično začimbo, primerno za ljudi vseh konstitucij. Vzbuja energijo ljubezni,

predanosti in sočutja. (Hm, morda bi ga morali uvrstiti na meni naših politikov?)Če pustimo ob strani zapise, ki v žafranu

vidijo domala zdravilo za vse tegobe (tradicionalno je v rabi za 90 indikacij), vas verjetno zanima, kakšni so dokazi, da se

vam bo uporaba žafrana tudi izplačala.

Vemo, da stres zelo škoduje živčnim celicam, izčrpava možgane in povzroča težave s spancem, zaradi česar je

moteno tudi nočno čiščenje možganov. Vse to pa nas po bližnjici pripelje do nevrodegenerativnih bolezni, ki

postajajo kuga 21. stoletja.

Prav tovrstne bolezni spadajo med indikacije, pri katerih je žafran v največjo pomoč, znanstveniki pa so ga v zvezi

z njimi tudi najpogosteje preizkušali. Za Alzheimerjevo bolezen je značilno, da v možganih zastajajo beljakovinski

ostanki, tako imenovani amiloidni plaki. Ko se nakopičijo, povzročijo poškodbe na živčnih celicah in vnetja. V knjigi

Ščepec védenja boste našli podrobne opise zelo kakovostnih kliničnih raziskav, ki so dokazale, da že 15

miligramov žafrana na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo deluje enako kot sintezno zdravilo. Tudi druge raziskave

so pokazale, da žafran preprečuje odmiranje živčnih celic in izboljšuje koncentracijo.

Tiste, ki trpijo zaradi kombinacije stresa in depresije, bodo razveselili izsledki kliničnih raziskav, s katerimi so

znanstveniki dokazali, da 30 miligramov vodno-alkoholnega izvlečka na dan učinkuje popolnoma enako kot

sintezna zdravila proti depresiji, le da brez neželenih učinkov, značilnih za tovrstna zdravila (suha usta, zaprtost,

zadrževanje urina, zoženo stanje zavesti …).


Zanimivo je, da žafran deluje tudi kot imunomodulator. Zavira namreč pretirane imunske odzive, značilne za

alergije in revmatoidni artritis, poleg tega pa krepi splošno stanje imunskega sistema.

Če želite žafran uporabiti za krepitev spolne energije, bodo potrebne nekoliko večje količine. Iranska študija je

pokazala, da 50 miligramov žafrana v mleku, ki ga je treba jemati trikrat na teden, izboljša gibljivost, gostoto in

morfologijo spermijev. Povečanje števila erekcij in podaljševanje njihovega trajanja pa so dosegli z desetdnevnim

jemanjem 200 miligramov žafrana na dan. (To pomeni, da vrečka, ki vsebuje 1 gram žafrana, zadošča za pet dni.)

Zanimiv izsledek te raziskave je, da je bilo izboljšanje trajno; učinek se je ohranil tudi po zaključenem

desetdnevnem obdobju jemanja žafrana. (Phytomedicine 2009; 16 (8):690-693).

Koliko žafrana boste potrebovali za občutno boljše počutje, ki bo opazno tudi na vašem obrazu in v obliki boljšega

vida, je odvisno predvsem od tega, ali ga znate pravilno uporabljati.


Namesto v vroči vodi ga raje namakajte v mleku (lahko je tudi sojino, mandljevo ali kako drugo rastlinsko mleko),

saj se bo v emulziji izlužilo veliko več zdravilnih učinkovin. Zelo pomemben je tudi čas. Res je, da se mleko obarva

že po 15 minutah, toda tisto najboljše pride iz žafrana šele, če ga pustite stati vsaj dve uri. Dlje ko stoji, več boste

dobili, kar se bo poznalo tudi v denarnici. Če boste z žafranom ravnali pravilno, boste ugotovili, da sploh ne gre za drago

začimbo.


Vanilja

Na drugo mesto seznama najdražjih začimbnic se uvrščajo vaniljevi stroki.

Kako sta povezana vanilja in stres, pove že naša sla po kremnih rezinah, torticah, čokoladi ali sladoledu, ki jim je

skupna aroma vanilje. Četudi tega morda (še) ne veste, vanilja mehča vranico, ta pa otrdi, kadar nas zvije od

skrbi. Ker je nenehna skrb »ženska posebnost«, ni nenavadno, da je tudi ljubezen do vanilje izrazitejša pri

ženskah.


Žal so se v to »ljubezensko razmerje« vpletli interesi kapitala; proizvajalci namesto prave vanilje ponujajo sintezno

pridobljeno aromo vanilin. Zato je denar, ki ga odštejete za vrečko »vaniljevega« sladkorja, najdražji odišavljen

sladkor na svetu.


Za pol kilograma do kilogram pravega vaniljevega sladkorja potrebujete eno samo palčko prave ekološko

pridobljene vanilje ali prah zmlete palčke, ki ga zmešate z izbranim kakovostnim sladkorjem ali medom in pustite

stati vsaj sedem dni. Velja podobno kot pri žafranu; kdor dlje čaka, več dobi! Zato se vanilji izplača dati čas, da v

sladkorju pomnoži svojo aromo. Tako boste dobili vaniljev sladkor, ki je veliko cenejši, kot če bi kupovali ničvreden

umetno odišavljeni sladkor.


In česa bo deležno vaše telo, seveda če ne štejemo pregrešno prijetne arome?


Tudi vanilja blagodejno deluje na živčevje in je pravi »tonik za možgane«. V aromaterapiji absolut ali

CO 2 –ekstrakte vanilje uporabljajo za sproščanje in izboljšanje razpoloženja. Znanost temu pritrjuje, saj je

pokazala, da vanilja poveča količino adrenalina in noradrenalina v telesu, zaradi česar nas poživlja. Prav zato je ni

dobro uživati pred spanjem.


Sodobne raziskave so pokazale, da uživanje vanilje prispeva tudi k boljši aktivnosti živčnih celic v možganih

(EEG). Za nameček pa pravi vanilin zavira metastaziranje rakavih celic, zdravilno deluje pri kroničnih vnetjih črevesja in

ima antioksidativne moči, primerljive z vitaminom C.


Kardamom


V trojček najdražjih se uvršča tudi kardamom.

Vikingi so se že pred tisoč leti ponj odpravili v Indijo. Pravijo da Skandinavci prav po zaslugi uživanja kardamoma

tako dobro prenašajo dolge sive zime.

Tradicionalna kitajska medicina kardamom opisuje kot začimbo, ki krepi telo in duha. Po ajurvedi deluje predvsem

na kri, plazmo, kostni mozeg in živčevje. Pravijo, da spodbuja um in srce ter človeku podeli jasnost misli in veselje.

Deluje satvično in omogoča skladno delovanje vseh energij v telesu. Poleg tega kardamom podpira presnovo

možganov in skrbi, da celice dobijo več kisika; posledično spodbuja koncentracijo, ne da bi nam bilo treba

izčrpavati telo kot v primeru uživanja kofeinskih pijač.


Te tradicionalne trditve je preverila tudi znanost. Pokazalo se je, da je trimesečna kura s 3 grami kardamoma na

dan pri uživalcih prispevala k boljši krvni sliki, znižanju povišanega krvnega tlaka in k 90-odstotnemu povečanju

antioksidativnega potenciala.


Kardamom je v primerjavi z žafranom in vaniljo poceni, vseeno pa tudi pri njem lahko dosežete pomembne

prihranke, če le znate obvarovati njegovo aromo. Najbolje ga je kupiti v obliki plodov, ki tudi po več let ohranijo

polno aromo. Plodove stremo tik pred uporabo. Kardamom v prahu je resda pripravnejši pri peki keksov in

peciva ter pripravi namazov, vendar se hitreje razdiši. Zato je treba tudi kardamom v prahu hraniti v dobro

zatesnjeni posodici. Še bolje je, če ga vmešamo v medij, v katerem bo povsem zaščiten pred oksidacijo. Lahko

ga zalijemo s kokosovo maščobo ali z medom, nato pa tako začinjeno maščobo ali med uporabimo pri pripravi

namazov, peciva …

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”


1. CBD-izvlečki konoplje

Izvlečki konoplje, kot je CBD, povzročijo hitro znižanje ravni stresnih hormonov in vzpostavitev ravnovesja brez

uporabe sinteznih zdravil.


2. Ingver

Ingver deluje večplastno: poživlja ter blaži tesnobo in stres, obenem pa odpravlja tudi njegove posledice, ki se

kažejo v obliki motene prebave, večje dovzetnosti za vnetja in šibkejšega imunskega sistema. To je zagotovo

dober razlog, da si naslednjič namesto kavice pripravite ingverjev napitek.


3. Korenina baldrijana

Če ste pod stresom, vam bo baldrijan zagotovo pomagal do kakovostnejšega nočnega počitka. Čez dan ne deluje

uspavalno, pač pa le blaži napetost in živčnost ter pomirja strahove.


4. Kamilica

Kamilica je vsem znano zelišče, in vendar o njej še vedno vemo premalo. Kamilični čaj sprošča in blaži napetost,

zlasti če se kaže v obliki težav s prebavili. Poleg tega blaži tesnobnost in depresijo.


5. Sivka

Eterično olje prave sivke ima že dolgo dokazane pomirjevalne učinke. Poleg tega sivka krepi in celo obnavlja

živčni sistem ter pomaga doseči notranji mir. S kliničnimi poskusi so dokazali, da že vdihavanje eteričnega olja

sivke povzroči znižanje ravni stresnih hormonov in umiri tesnobo.


6. Bergamotka

Eterično olje bergamotke sprošča, zato ga v aromaterapiji pogosto uporabljajo za blaženje depresije. Leta 2011 so

opravili raziskavo, ki je pokazala, da sočasna uporaba eteričnega olje sivke in bergamotke deluje kot zdravilo proti

depresiji.


7. Šentjanževka

To zdravilno rastlino že dobro poznamo kot antidepresiv, vendar obstaja vse več dokazov, da je nadvse učinkovita

tudi za blaženje stresa in tesnobe. Redno jemanje šentjanževke v obliki čaja, izvlečka ali macerata hitro prinese

dobre rezultate.


8. Ašvaganda

Ašvaganda je znana po adaptogenih učinkih, kar pomeni, da že na celični ravni pomaga uravnavati telesne

odzive.


9. Rožni koren

Rožni koren ali rodiola (Rhodiola rosea) dokazano učinkovito uravnava izločanje stresnih hormonov, zato njegova

uporaba omogoča boljšo izrabo telesnih in umskih zmogljivosti ter zmanjšuje telesne posledice stresa.


10. Jojoba

Jojoba že s svojim življenjem v skrajnih razmerah dokazuje, da ji stres ne more do živega. Zato ne preseneča, da

tudi znanstveniki ugotavljajo, da je delovanje protistresnih eteričnih olj in maceratov še učinkovitejše, če kot

osnovo za masažno olje uporabimo jojobino olje.


Najbolj priporočljiva živila, ki zajezijo stres in njegove telesne posledice


Pri stresu telo pospešeno izgublja vitamine iz skupine B, zato jih je treba nadomeščati.

Zelo koristna so tudi živila, bogata s kalcijem in magnezijem. Toda če se želimo izogniti nalaganju kalcija v mehkih

tkivih, ne smemo pretiravati z živili, ki vsebujejo le obilo kalcija (mleko in mlečni izdelki), ne pa tudi magnezija.

Najvarneje je, če obe koristni rudnini dobimo z uživanjem temnozelenih rastlin, saj vsebujejo obilo kalcija in tudi

magnezija (koprive, ohrovt …).


Hitrejšo obnovo poškodovanega živčevja in celičnih ovojnic dosežemo tudi z uživanjem holina, lecitina in omega 3

maščobnih kislin. To pomeni, da vsak dan zaužijemo žlico ali dve namočenih sončničnih semen ter nekaj

konopljinega, orehovega, ričkovega ali lanenega olja.


Viri: BeforeItsNews.com, ADAA.org, MedicalNewsToday.com, MayoClinic.org

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Mediji na veliko opozarjajo, da se je sezona težav z alergijami na pelod že dodobra začela. Toda zapiranje oken, izogibanje zadrževanju na prostem in zaščita s konvencionalnimi zdravili proti alergiji niso edini načini, kako si lahko pomagamo pri senenem nahodu.

Manj stresa, manj alergij

Številni ljudje, ki trpijo zaradi alergije na pelod, so opazili, da se po obisku savne njihovo telo nanj ne odziva tako

burno kot sicer. Razlog za to, da se težave po savnanju umirijo, se najverjetneje skriva v učinkih čiščenja in

sproščanja telesa.


Raziskovalci, kot je dr. Amber Patterson, ugotavljajo, da zmanjšanje stresa sicer ne pozdravi alergij, lahko pa

pomaga preprečevati burne odzive na alergene. Kot razlaga dr. Patterson, stres v telesu sproži številne negativne

učinke, med katere spada tudi pojav izrazitejših reakcij na alergene. Z raziskavo, ki so jo na 179 udeležencih

opravili na Univerzi v Ohiu, so ugotovili, da so ljudje s pogostimi izbruhi alergij navadno tudi pogosteje slabo

razpoloženi. Poleg tega so alergije pogosto nastopile prav v dnevih, ko je bil stres izrazitejši. Zato raziskovalci

menijo, da bi morali vsi, ki trpijo za alergijami, te obvladovati tudi z blaženjem stresa, torej s sproščanjem, z

meditacijo, globokim dihanjem, obvladovanjem stresnih situacij in z zdravim življenjskim slogom nasploh.

Ker savnanje telo sprošča na več ravneh, ga lahko vsaj v obdobjih, ko alergije na pelod dosežejo vrhunec, s

pridom umestite med naravne metode za njihovo blaženje.


Krepkejši imunski sitem, manj alergij


Seneni nahod nastopi, ko se telesni imunski sistem sreča z beljakovinami iz peloda in se nanje preburno odzove,

navadno z vnetno reakcijo, za katero je značilno sproščanje histamina. Pojavijo se solzenje, kihanje, rdeče oči,

curljanje iz nosu, srbenje kože … Uradna medicina se alergij navadno loti z antihistaminiki, dekongestivi in

kortikosteroidi, torej s tako imenovano supresivno terapijo, o kateri pa številni raziskovalci menijo, da prinese zgolj

trenutno olajšanje. Dolgoročno naj bi tovrstna terapija povzročila celo kronična obolenja, kot so astma, artritis in

druge avtoimunske težave.


Tudi dr. Hans Heinrich Reckeweg, ki je vso svojo kariero preučeval alergije in svoja opažanja zapisal v knjigi

Homotoxicology (Homotoksikologija), je menil, da je pojav alergij zgodnji znak, da oseba ni v optimalnem

zdravstvenem stanju. Če alergijo zdravimo po konvencionalni poti, torej z zaviranjem delovanja imunskega

sistema, in ne naravno, s krepitvijo splošnega zdravja, bo to pripeljalo do še slabšega zdravstvenega stanja, torej

do kroničnih degenerativnih obolenj.


Raziskovalci torej menijo, da so alergije vse pogostejše tudi zaradi čedalje večje obremenitve našega imunskega

sistema kot posledice sodobnega življenjskega sloga, v okviru katerega ne manjka ne telesnega (težke kovine v

cepivih, ostanki pesticidov ter konzervansi v vodi in hrani, toksini v kozmetičnih sredstvih in zraku, antibiotiki in

druga zdravila, pomanjkanje hranil v hrani …) in ne duševnega stresa. Zato rešitev za težave z alergijami vidijo

tudi v splošni naravni krepitvi organizma. Že zgolj skrb za dobro delovanje jeter je pomemben sestavni del tovrstne

krepitve organizma.


Boljše delovanje jeter, manj alergij


Razlog, da se telo, razbremenjeno telesnega in duševnega stresa, manj agresivno odziva na alergene, kot je

pelod, naj bi se skrival tudi v dobrem delovanju jeter. Po mnenju številnih raziskovalcev in naturopatov, kot je dr.

Darrell L. Wolfe (ustanovitelj Klinike Wolf za naravno zdravljenje), so alergije logična posledica preobremenjenosti

jeter.


Jetra so naš glavni organ za razstrupljanje. V eni minuti prečistijo 1,4 litra krvi. Kadar so zaradi nekakovostnega

življenjskega sloga preobremenjena, čiščenje strupov iz krvi poteka slabše. Značilni simptomi preobremenjenosti

jeter so poleg pojava alergij in okrepitve njihovih simptomov tudi motnje v prebavi, napihnjenost, predmenstrualni

sindrom, utrujenost, vročično oblivanje telesa, nespečnost, napetost ali bolečine v vratu, ki se širijo v glavo,

hormonsko neravnovesje in šibkejši imunski sistem.


Dobro delovanje jeter je torej izrednega pomena za vse, ki jih pestijo alergije. Če jetra ne zmorejo dovolj hitro

odstranjevati potencialno toksičnih snovi, te še naprej krožijo po telesu. Imunski sistem jih označi kot alergene in

se pred njimi zaščiti z aktivacijo alergijske reakcije. Zato naj bi bilo tudi od delovanja naših jeter odvisno, kako se

bo imunski sistem odzival na potencialno alergene beljakovine (pelod, pršice, gluten, kazein …), s katerimi

prihajamo v stik. Hkrati z večjo obremenitvijo jeter naj bi se zmanjšala hitrost čiščenja histamina iz krvi. Visoka

raven histamina v krvi je toksična. Tudi počasno čiščenje histamina iz krvi, ki je posledica preobremenjenosti jeter,

naj bi prispevalo k pojavu močnejših simptomov. Nekateri raziskovalci, kot je dr. Wolf, menijo, da zaradi

preobremenjenosti telesa s toksini jetra v sebi skladiščijo strupe, ki jih ne morejo sproti predelati. Tako tudi jetra

sproščajo histamin in s tem poslabšajo alergije.


Z zmanjšanjem toksične obremenitve telesa bomo torej razbremenili jetra in zmanjšali težave, ki jih povzročajo

alergije. Privoščimo si čiščenje telesa, ki naj traja od dva do dvanajst tednov, in opazujmo svoje počutje. Seveda je

dobro takšno čiščenje večkrat na leto ponoviti. Čiščenje izpeljemo tako, da odpravimo kar največ dejavnikov, ki

obremenjujejo jetra. Mednje sodijo prazna hrana, oropana hranil ter polna konzervansov, barvil, ostankov

pesticidov in antibiotikov, transmaščobe, sladkor, cigarete, alkohol, kofeinski napitki, droge, toksini v

konvencionalni kozmetiki in čistilih za dom, strupena vrtnarska sredstva, pretirano telesno delo, kroničen duševni

stres itn. Poleg tega je koristno izločiti tudi potencialno alergeno hrano, kot so živila, ki vsebujejo pšenico oziroma

gluten, pa tudi konvencionalne mlečne izdelke.


Za razbremenjevanje jeter je koristna tudi krepitev črevesne mikrobiote. Kadar se ta poruši, namreč pride do slabe

prebave, slabšega vsrkavanja vitalnih snovi, zaprtja, kroženja toksinov v krvi, puščajočega črevesja … Vse to

dodatno obremeni jetra in imunski sistem. Več o krepitvi črevesne mikrobiote si lahko preberete v knjižici

Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. Črevesno floro krepijo mlečnokislinsko fermentirana živila (kefir,

sirotka, koncentrirana fermentirana sirotka, kaskadno fermentirani napitki), vlaknine in različni probiotični pripravki.

Dokler se črevesna flora ne okrepi, bo prebavi hrane v pomoč tudi jemanje prebavnih encimov. Med sredstvi za

krepitev črevesne flore so zanimivi kaskadno fermentirani pripravki, ki zaradi večstopenjske fermentacije sadja,

zelenjave, začimb in oreščkov poleg desnosučne mlečne kisline (ta hrani koristne mikrobe črevesne mikrobiote)

vsebujejo tudi celo paleto osnovnih gradnikov vitalnih snovi, ki jih telesu ni treba prebavljati, ampak jih prek

črevesja vsrka neposredno in jih razporedi po celicah. Zaradi naštetega so tovrstni pripravki dobra podpora pri

čiščenju in krepitvi jeter oziroma celotnega telesa.


Znano je, da jetra krepijo tudi pegasti badelj, artičoka in regrat. Njihovo uživanje posledično okrepi jetra in olajša

težave, ki jih povzročajo alergije. Dobra pomoč pri čiščenju krvi je tudi čaj iz koprive.


Poleg kakovostne ekološke hrane (sveže sadje in zelenjava, meso in jajca iz pašne reje, meso prostoživečih rib),

mlečnokislinsko fermentiranih živil, vlaknin, začimb (ingver, česen, kurkuma), semen in oreščkov ter kakovostnih

maščob (omega 3, kokosova maščoba, maslo in ghee, oljčno olje) bo jetrom in telesu nasploh v pomoč tudi

uživanje prehranskih dodatkov z antioksidanti, kot sta vitamina C in A, alfa lipoična kislina, cink in selen.

Mnogi si v času čiščenja telesa privoščijo razstrupljanje s savnanjem ter z namakanjem v termalnih mineralnih

vodah in domačih mineralnih ali zeliščnih kopelih. Pri odplakovanju toksinov lahko telesu pomagamo tudi s

klistiranjem.