Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

V Evropi kar devet od desetih ljudi umre zaradi katerega od kroničnih
obolenj! Je mogoče kronična obolenja preprečiti ali jih celo obvladati?

Starost prinaša številne kronične težave, za katere pa uradna medicina navadno ne ponuja
učinkovitih ukrepov. Pri obolenjih, kot so revmatoidni artritis, demenca, Parkinsonova bolezen,
srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen, rak in številne druge, lahko stanje le nekoliko ublaži. Zato
se mnogi, ki jih pestijo tovrstna obolenja, preprosto sprijaznijo z njimi in tako živijo do konca svojih
dni. Pa ni treba, da je tako.

Na holističnih oziroma celostnih klinikah, kot sta denimo Klinika dr. Kraha (največja dnevna klinika
na Saškem v Nemčiji) in Klinika Paracelsus v Švici (največja biomedicinska klinika v Evropi),
vedno znova dokazujejo, da so tudi kronična obolenja obvladljiva, če se jih le ustrezno lotimo. Trije
nepogrešljivi deli terapije kroničnih obolenj, ki so jih deležni pacienti tovrstnih klinik, so podpora
črevesni flori, podpora imunskemu sistemu in podpora na celični ravni. To je nadvse pomembno,
saj s tem spodbudijo procese samozdravljenja. Tako je mogoče uspešno obvladovati številna
kronična obolenja, kot so rak, revmatizem, multipla skleroza, psoriaza, endometrioza, možganska
kap in druga srčno-žilna obolenja, nevrodegenerativna obolenja (Parkinsonova bolezen, demenca
…), diabetes, parodontoza, borelioza in različna virusna obolenja. Poleg tega nas lahko ti trije
ukrepi pred kroničnimi obolenji tudi obvarujejo. Za vsakogar med nami je koristno, da začne čim
prej preprečevati degenerativne procese – če ne prej, pa vsaj pri štiridesetih letih.
Kako nam lahko ti ukrepi – seveda poleg skrbi za zdrav življenjski slog (obvladovanje stresa, skrb
za kakovostno prehrano, redno razstrupljanje …) – pomagajo preprečevati ali celo obvladovati
kronična obolenja?

Podaljšujejo življenje celic

Če celicam pomagamo pri varovanju oziroma ohranjanju dednega zapisa (DNK), jih ščitimo pred
poškodbami s prostimi radikali, spodbudimo nastajanje celične energije, podaljšujemo njihovo
življenje in preprečujemo prezgodnje staranje in degeneracijo telesa. To je mogoče doseči z
jemanjem naravnih pripravkov proti staranju, kot je denimo NADH. NADH je temeljni dejavnik
obnove našega dednega zapisa in najmočnejši biološki antioksidant, poleg tega spodbuja
nastajanje ATP-energije v celicah. S takšnimi pripravki si lahko pomagamo preventivno, lahko pa so
tudi učinkovita pomoč pri raznovrstnih kroničnih obolenjih. Npr. raziskave potrjujejo pozitivno
delovanje v primeru metabolnega sindroma, ki je znan napovedovalec srčne ali možganske kapi.
Obetavni so tudi izsledki raziskav vpliva jemanja NADH pri nevrodegenerativnih obolenjih. Od 470
pacientov s Parkinsonovo boleznijo se jih je na jemanje NADH pozitivno odzvalo kar 85 odstotkov;
10 do 60 odstotkov med njimi jih je prve znake izboljšanja zaznalo že po dveh do štirih tednih
jemanja pripravkov NADH.

Uglašujejo mikrobiom

Naše telo poleg telesnih celic sestavljajo tudi številni mikroorganizmi. Veliko jih je prav v črevesju,
kjer sestavljajo črevesno floro. Raziskovalci ugotavljajo, da geni mikroorganizmov, ki sobivajo z
nami, skupaj z geni celic upravljajo številne pomembne telesne funkcije. Zato ni nič nenavadnega,
da v celostnih klinikah posvečajo veliko pozornost prav krepitvi mikrobioma. Menijo namreč, da je
uglašen mikrobiom z zadostno pestrostjo mikroorganizmov in s pravim razmerjem med pozitivnimi
mikroorganizmi temelj trdnega zdravja. Več o pomembni vlogi koristnih mikrobov v črevesni flori si
lahko preberete v člankih na to temo, ki jih najdete v februarski in marčevski številki naših novic.

Modulirajo delovanje imunskega sistema

Celostni terapevti pri obravnavi obolenj posvečajo pozornost tudi našemu imunskemu sistemu.
Trden imunski sistem je namreč nujen za dolgoročno ohranjanje zdravja. Z leti se lahko zaradi
različnih dejavnikov (okolje, življenjski slog …) »razglasi«, kar pomeni, da ne deluje več
optimalno, zato nas tudi ne more več tako dobro ščititi pred obolenji. Številne raziskave in
uspešne prakse zadnjega desetletja kažejo, da je mogoče imunski sistem modulirati tudi z
bioidentičnimi molekulami GcMAF (angl. Gc protein derived macrophage activating factor).
Jemanje pripravkov z molekulo GcMAF lahko po zaslugi modulacije našega imunskega sistema
drastično izboljša naravni obrambni mehanizem proti virusom, bakterijam, avtoimunskemu odzivu
in rakavim celicam. To je enkratna podpora pri obstoječih obolenjih, pa tudi odlična preventiva, ki
prepreči, da bi do obolenj sploh prišlo. Npr. dobro delujoči oziroma aktivirani makrofagi so nujno
potrebni za ohranjanje in obnovo osrednjega živčnega sistema. Kot kažejo raziskave, so

pomembni tudi za popravljanje možganskih poškodb, ki so značilne za multiplo sklerozo
(Therapeutic effects of highly purified de-glycosylated GcMAF in the immunotherapy of patients
with cronic diseases, American Journal of Immunology, letnik 9, št. 3, str. 78–84.).

Toda brez zavedanje, da vse potrebuje svoj čas, ne bo rezultatov. Če se boste tudi sami lotili
tovrstnega preventivnega ravnanja, se morate zavedati, da bo za dosego učinka potrebno kar
nekaj vztrajnosti. Da v telesu stečejo obnovitveni procesi, je potrebno tri do šest mesecev,
odvisno od posameznikovega stanja.

V našem življenju ne štejejo leta, pač pa šteje življenje v naših letih. (Adlai E.
Stevenson)


V prvi polovici življenja si človek pridobiva navade, ki mu v drugi polovici
povzročajo težave. (Lothar Schmidt)

52

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar

Ali res obstajajo – ali gre le za trženjske trike, stare toliko kot človeštvo?

Ne mislite, da samo današnji čas narekuje mladost in vitalnost kot pogoja za uspeh. Res je, da se
modne smernice glede pričesk, oblačil, obsega bokov ali prsi … spreminjajo, večna pa je potreba
ljudi (in zlasti žensk), da bi ustavili ali vsaj prikrili znamenja pešanja telesa.

Razlika med današnjim časom in preteklostjo je le v tem, da so nekoč znali telo pomladiti od
znotraj, dandanes pa se večina poskusov na tem področju vrti okrog »fasaderskih« del na površju
telesa. Vbrizgavanje botoksa, napenjanje, vstavljanje silikonskih vsadkov, zategovanje ... to je vse,
na kar se danes spomnijo tisti, ki si želijo podaljšati mladost.

Žalostne primere, ki pričajo, kam vodi zasvojenost z mladostnim videzom, srečamo na vsakem
koraku, zlasti na televizijskih zaslonih in straneh tabloidov. Občasno pa naletimo tudi na ljudi, ki
svojih let ne skrivajo, a se kljub temu zdijo mladostni in zdravi ter so polni energije in veselja do
življenja.

Vas zanima skrivnost vitalnih in zdravih starostnikov?

Zdravje se začne v »podstrešju« in v »srcu«. Od tam prihajajo vzorci, ki nam lahko grenijo življenje
in celo povzročijo vrsto težav, ki pospešeno obrabljajo telo. Če pa imamo glavo in srce na pravem
mestu in smo ob pomoči izkušenj prišli do spoznanja, kdo naj bo komu gospodar, nam ostane
razmeroma lahka naloga vzdrževanja telesa v dobri formi.

EMŠO je le izgovor

Predstavljajte si, da obiščete prijatelje, ki živijo v umazanem in zaprašenem stanovanju, stanovalci
pa bi vam hiteli razlagati, da je takšno zato, ker je pač staro. »In kaj ima s tem opraviti starost
stanovanja, vseeno bi ga lahko pospravili in v njem lepo živeli,« bi zagotovo pomislili.
Enako logiko uporabite za svoje telo. In kaj potem, če je staro? To ni izgovor, da ga ne bi
prezračili, pospravili, po potrebi malce prenovili in v njem uživali …

Prestar sem, da bi kaj spremenil

Ta stavek vas bo postaral hitreje kot slaba hrana! Ko se nehamo prenavljati v duhu, ko nad sabo
dvignemo roke in izgubimo voljo za raziskovanje življenja kot nenehno nove priložnosti, se kolesje
ustavi in začne se proces razgradnje. Ste že opazili ljudi, ki jim ni nikoli dolgčas, ki potujejo, se
učijo novih veščin, odkrivajo, se spreminjajo … Mnogi bodo porekli: »Blagor njim, ker so zdravi in
to lahko počnejo. Tudi jaz bi, če me ne bi bolelo.« Ste kdaj pomislili, da so ti ljudje zdravi zato, ker
so veseli – in ne nasprotno?

Kaj potrebuje telo?

Tako kot starodobni avtomobili tudi telesa starejših letnikov potrebujejo nekaj več vzdrževanja,
dobro gorivo, redno podmazovanje in »tehnične preglede«, predvsem pa dobre voznike.

Srednjeveški eliksirji

Umetnost pomlajevanja se je vedno vrtela okrog pripravkov, ki so sposobni urediti veliko procesov
hkrati. Med najbolj iskanimi srednjeveškimi pripravki so bili tisti na osnovi melise, žafrana in
rožmarina. Zdaj vemo – in temu pritrjuje tudi znanost –, da vse tri rastline ščitijo ter obnavljajo
živčevje in ožilje, zavirajo pešanje umskih sposobnosti in celo odganjajo sive misli. Žafran je
rastlina, o kateri je Paracelsus zapisal, da vrača veselje do življenja in obuja opešano naravo.
Hildegarda je sposobnost, da vrne veselje in milino, videla predvsem v melisi, o kateri je zapisala,
da premore moč petnajstih zdravilnih zelišč. Da je rožmarin dober za spomin, kri, srce in prebavo,
je vedela že vaša babica.

Vzhodnjaške skrivnosti

Na Vzhodu je nabor tovrstnih rastlin drugačen, vendar niso nič manj učinkovite. Največ
regenerativnih moči so pripisovali različnim oblikam ženšena, ki še zdaj veljajo za odlično pomoč,
ko je treba sistematično okrepiti telo. Ženšen je ena od prvih rastlin, ki je prestala tudi zahodnjaško pikolovsko potrebo po merljivih dokazih in definiranih mehanizmih delovanja. Zahodna medicina je priznala, da ženšen v resnici deluje in pomaga pri vrsti težav. Ko gre za staranje, je zagotovo v veliko pomoč, saj krepi imunski sistem, izboljšuje koncentracijo, zagotavlja boljši spanec, zavira pešanje tkiv in krepi nadledvično žlezo, s čimer dviga raven energije v telesu.

Japonci, ki so verjetno velemojstri ohranjanja mladostnega videza in lahkotnosti telesa, so nam
odkrili zeleni čaj in ginko. Ker smo čaju v tokratnih novicah posvetili posebno besedilo, si raje
oglejmo, kaj se skriva v listih najstarejše drevesne vrste na planetu.

Ginko je zelo posebna rastlina, ki že zgolj s svojim obstojem (na Zemlji je že 300 milijonov let) in z
dolgoživostjo (drevo lahko doseže starost štiri tisoč let) dokazuje, da mu staranje ne pomeni težave.
Ginko dobesedno prevetri naše telo, saj zagotovi boljšo oskrbo celic s kisikom. Takšno delovanje
se najbolj opazno kaže v obliki izboljšanja spomina in boljšega delovanja možganov. Izvleček
ginka so leta 2000 tudi uradno priznali kot dobro zdravilo za lajšanje simptomov demence. Toda to
ni vse, kar zmore. Ginko namreč okrepi celične ovojnice in jih ščiti pred vdorom strupov, redči kri in
zavira nastajanje krvnih strdkov, varuje pred vnetjem mrežnice (in tako prispeva k boljšemu vidu v
starosti) ter skrbi za boljšo prekrvavljenost vseh okončin. Tako bo pri hoji manj bolečin, okončine
bodo gibčnejše in nasploh bomo manj »leseni«.

Sodobna znanja o celici

Namesto v celoti je znanost skrivnost zdravja iskala v vse večjem poglabljanju v podrobnosti. Ko
se je že zdelo, da bo ta pot obsojena na neuspeh, se je zgodilo prav nasprotno – na ravni celice
sta se znova srečali fizika in metafizika. Osupljiva odkritja o tem, kako deluje celica, nam lahko
znova pomagajo celostno razumeti in okrepiti zdravje – od celične ravni navzgor.
Namesto ukvarjanja s posledicami, ki jih je z leti vse več, razumevanje zdravja na celični ravni
omogoča, da odpravimo glavne vzroke, ki so povzročili različna pomanjkanja, presežke in druge
nepravilnosti v delovanju telesa.

Dejansko je začeti pri celici zelo moder način za temeljito prenovo telesa.

Na trgu je že cela vrsta zelo učinkovitih naravnih pripravkov: CBD-izvlečki, ki temeljito obnovijo
kanaboidni sistem v telesu, pripravki, ki delujejo na celični ravni, denimo kaskadno fermentirani
pripravki, ter izdelki z encimi ali drugimi naravnimi molekulami, ki prispevajo k izboljšanju delovanja
celic.Tu so še pripravki, ki nadomeščajo pomanjkanje snovi, ki jih metabolizem vse težje sintetizira
sam, denimo kolagen, koencimi, hialuronska kislina …

Edina »pomanjkljivost« takšnih sistemskih pripravkov je, da se človeku, vajenemu takojšnjih
učinkov, njihovo delovanje zdi prepočasno. Že večkrat sem slišala komentarje tipa »tole jemljem
že nekaj dni, vendar ne čutim nobene razlike«. Enako velja za tiste, ki si na obraz nanesejo kremo
in se takoj pogledajo v ogledalo, da bi preverili, ali so gubice že izginile.
Delovanje na celični ravni zahteva svoj čas, in ta sploh ni dolg, če razumemo, kaj se dogaja. En
ciklus obnove celic praviloma traja 28 dni, zato lahko trajno spremembo začutimo po približno
štirih tednih jemanja pripravka. Ker se presnova z leti upočasni, je včasih treba počakati od osem
do deset tednov.

Pri večini pripravkov, ki so jih znanstveno spremljali in ugotavljali spremembe pred in po jemanju, so
se resni in merljivi rezultati v krvi, tkivih, energiji celice … praviloma pokazali po dveh mesecih. Šele
takrat bomo začutili spremembo. Še bolje pa je to, da bomo kljub jemanju enega samega pripravka
dosegli izboljšanje na več ravneh. Mar ni to odlična ekonomija časa in denarja?
Kar koli boste izbrali, začnite od znotraj – tisto, kar se bo na koncu videlo tudi
navzven, bodo vaša globinska vitalnost, energija in lepota.

Najprej je dobro predelati stvari, ki so se zgodile v tem življenju. Nato pa iti globlje v pretekla življenja. Se lahko zgodi, da se vzrok za težavo direktno nahaja v preteklem življenju, kar se na karmični diagnostiki tudi takoj odkrije in se na mestu namesto procesa karmične diagnostike naredi regresija za tisto težavo. A v veliki večini primerov se z razreševanjem tega življenja razrešijo težave.

Velikokrat anksioznost izhaja iz preobremenjenosti in zaskrbljenosti. Zatorej bi bilo dobro, da najdeš način, kako se sprostiti  - telesno in mentalno. Da si vzameš čas zase in tisti čas nameniš Sprostitvi. Najsi bo to masaža, savna, sprehod v naravi ... karkoli te veseli in sprošča.

Žal pri tebi ne zaznam ničesar določenega v zvezi s težavo, kar pomeni, da je tvoja podzavest zaprta zame. Ponavadi je to znak ali da moraš priti sama do odgovorov ali pa da jaz nisem prava oseba, ki bi ti odgovor dala.

Načeloma če gre za trpinčenje v zvezi, je lahko to znak pri osebi, ki je žrtev, da je dobro, da predela vzorec "jaz sem žrtev". Vendar to pišem okvirno, kot sem napisala, direktnega vpogleda v tvojo podzavest nimam.

Na našem forumu se ne ukvarjamo z djotišem. Zato se za vsa vprašanja glede Sade satija raje obrnite na kakšen djotiš forum ali na djotiš svetovalca, kjer vam bodo znali strokovno svetovati.

LaMi, pozdravljena. Vsak, čisto vsak si želi slišati enake besede, pa najsi gre za otroke, karierne odločitve, zdravje, menjavo doma ... vsak si želi slišati da bo "vse okej." Vendar nihče nam tega ne more zagotoviti, niti mi sami si ne moremo zagotoviti, da bo vse okej. Tukaj se začne lekcija predaje kontrole in sprejemanja življenja in situacij brezpogojno takšnih, kot so.

Ponavadi ljudje, ki imajo pretirano potrebo po kontroli, še posebej trpijo, saj jim Izkušnja življenja servira ravno takšne situacije, v katerih se počutijo izgubljeni, nemočni in brez kontrole.

Tudi pri tebi se zazna močna potreba po kontroli - situacij, odnosov, življenja. Kontrola se čuti tudi nad obema otrokoma Po postopku na vrhu foruma lahko ozavestiš to kontrolo in jo predihaš.

Regresija se, vsaj pri nas v društvu, izvaja šele PO izvedeni karmični diagnostiki za to življenje. Najprej je potrebno predelati stvari, ki so aktualne v tem življenju, šele nato seči dlje v preteklost.

57

(5 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

AsjaNina,

lahko preveriš najprej pri sebi, koliko mlečnih izdelkov uživaš - namreč mlečni izdelki lahko pri nekaterih povzročijo zasluzenost telesa in s tem tudi dihalnih poti.

Energijsko pa se pri tebi zazna, da nosiš v sebi občutek krivde in nezaupanje v lastno moč - kar ti povzroča, da se morebiti v določenih trenutkih "potegneš vase" namesto da bi izrazila tisto, kar čutiš.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Prav tako kot ljudje prebivamo v hišah, imajo najrazličnejši mikrobi za svoj dom naše telo. Od poznanih več kakor 1000 različnih vrst, razporejenih v in na našem telesu, naj bi približno 47 sevov mikrobov vedno prebivalo v črevesju, ko smo v zdravem stanju. Zaradi svojih nalog pa niso pomembni le za dobro prebavo, ampak tudi za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja.

Dobro je že poznano, da so ti sevi pomembni za vsrkavanje mineralov, v presnovi in genetiki, pri izrabi kalorij in hujšanju, za proizvodnjo nekaterih vitaminov in aminokislin, za aktiviranje imunskega sistema in pri regulaciji vnetnih citokinov. Ne poznamo pa še natančnih mehanizmov, s katerimi ti dokazano vplivajo npr. na naše mentalno počutje, spomin, na socialno vedenje, preprečevanje vnetja črevesja in s tem vnetja možganov ipd.

Spoznajmo torej nekatere pomembne prebivalce našega črevesja in nekaj njihovih nalog.

Bifidobacterium bifidum:
prebavlja vlaknine, ustvarja B12, biotin in vitamin K2, ščiti sluznico črevesja, nas varuje pred vdorom toksinov in škodljivih bakterij v kri, aktivira celice imunskega sistema – makrofage itd.

Bifidobacterium lactis:
zmanjšuje verjetnost razvoja potovalne diareje, ob dolgoročnem uživanju pomaga odpraviti zaprtje, ker nevtralizira toksine, naj bi preprečeval kolitis.

Lactobacillus acidophilus:
proizvaja vitamin K, encime za razkroj laktoze in mnoge protimikrobne snovi (npr. acidofilin, laktocidin, acidolin ...), s čimer podpira ravnotežje črevesne flore in imunost.

Lactobacillus bulgaricus:
pomaga odpravljati zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja in Chronovo bolezen, potenciale pa kaže tudi pri različnih motnjah počutja (vključno z ADHD in depresijo).

Lactobacillus plantarum: med drugim pomaga izboljšati psihično počutje. Sevi PS128 te bakterije denimo proizvajajo nevrotransmiterje, pomembne za optimalno delovanje možganov.

Bacillus subtilis: pred iznajdbo antibiotikov so ga uporabljali kot imunostimulator za pomoč pri zdravljenju želodčno-črevesnih in urinarnih obolenj. Danes je znano, da lahko obnovi črevesno floro, porušeno zaradi obsežne terapije z antibiotiki.

Enterococcus faecium:
med drugim povečuje antimikrobno aktivnost v črevesju in preprečuje razvoj škodljivih mikrobov, s čimer podpira ravnovesje črevesne flore. Ker uničuje Listerio monocytogenes, se uporablja tudi v prehrambni industriji.

Streptococcus thermophilus: izboljšuje prebavo laktoze, proizvaja folno kislino, stimulira aktivacijo makrofagov, proizvodnjo T-celičnih citokinov in obnovo celic črevesne sluznice, zmanjšuje nastanek diareje zaradi jemanja antibiotikov itd.

Tako kot si ljudje, ki živimo v skupnostih z isto naravnanostjo, medsebojno pomagamo, se dopolnjujemo in smo kot skupnost močnejši v vseh pogledih, se lahko podobno vedejo tudi koristni mikrobi. V telesu namreč ne delujejo vsak zase in sodelovanje med njimi prinaša še večje učinke, merljive v potencah. Bolj kot so mikrobi »zloženi skupaj« po vzorcu narave, bolj sodelujejo (se ne izključujejo) in večjo moč imajo. Takšnim skupnostim mikroorganizmov pravimo tudi efektivni mikroorganizmi.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Diana Vlahinič

Ko boste brali to besedilo, bo dan že precej krajši od noči, sonček pa vse bolj podoben varčni žarnici. Sončenja je konec, s tem pa tudi polnjenja zalog z vitaminom D. Od sedaj naprej bodo naše zaloge tega vitamina le še kopnele in žal pri večini populacije skopnele, še preden pride prava zima.

Pomanjkanje tega »sončnega« vitamina, ki je v resnici prohormon in se v telesu tvori v aktivno hormonsko obliko, nosi številne posledice za naše zdravje. Psihične in fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema, ki modificira funkcije približno 450 genov ter 4.500 funkcij imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D v našem telesu ima lahko zato dejansko hude posledice za naš imunski sistem. Razvijejo ali poslabšajo se lahko ne le nihanja razpoloženja in depresije, temveč tudi različne degenerativne in kronične bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, luskavica, bolezni ščitnice, multipla skleroza ... in nenazadnje tudi rak.

Težave s pomanjkanjem vitamina D se najbolj poslabšajo v jesenskih in zimskih mesecih, ko preživimo veliko časa za štirimi stenami. Mnogi tega pomanjkanja tudi poleti ne uspejo nadoknaditi. Ker v zimskem času trpi zaradi pomanjkanja vitamina D že večina populacije, strokovnjaki ocenjujejo, da gre za pandemijo.

Moje izkušnje s strankami, ki so si testirale vitamin D v telesu, to redno potrjujejo. Vsem, ki boste ostali skeptični tudi po prebranem članku, toplo priporočam, da si testirate vrednosti vitamina D v telesu (s krvnim testom v laboratoriju). Če boste test opravili ob koncu poletja in bodo vaše ravni že takrat na spodnji kritični meji, si lahko predstavljate, kako nizke bodo pozimi, npr. meseca februarja …

Zakaj je “shramba prazna”?

Kreme za sončenje res varujejo pred nevarnimi UV-žarki, vendar hkrati preprečujejo tudi nastajanje vitamina D. Kdor je bral priročnik Resnice in zmote o soncu, že ve, da uporaba zaščitne kreme s SPF8 zmanjša pretvorbo vitamina D za 90 %, višji faktorji, SPF30 in več, pa zmanjšajo pretvorbo celo za 99 %.

Poleg tega ni dovolj le to, da sonce zunaj sije, mi pa v prijetni senčki pijemo limonado ter kožo nastavimo le zgodnjim jutranjim in poznim popoldanskim sončnim žarkom. Dejansko je za tvorbo vitamina D potrebno, da se soncu izpostavimo nezaščiteni prav v času t. i. “nevarnih ur”, torej med 10. in 15. uro, ko je naša senca najkrajša in so sončni žarki pod ugodnim kotom. Varno izpostavljanje v takšnih urah pa je možno le, če smo začeli že zgodaj spomladi in telo navadili na UV-žarke. V 14 dneh dopusta ni možno nadomestiti zamujenega.

Ker pa nas z vseh strani strašijo glede nevarnosti sonca,  se mu nekateri ljudje žal popolnoma izogibajo. Če ste tudi vi med njimi, je nujno, da vitamin D dodajate celo leto, tudi poleti. Vsi ostali pa vsaj v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih, saj so to meseci, ko je sonca premalo ali sije pod neugodnim kotom za tvorbo vitamina D.

Simptomi pomanjkanja vitamina D so lahko zelo “tihi”, torej takšni, da jim ne pripisujemo prevelike pozornosti, ali tako splošni, da niti pomislimo ne, da gre lahko za pomanjkanje vitamina D. To pa lahko vodi do vedno večjih težav in tudi resnih bolezni.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D:
pridobivanje teže,
zmanjševanje kostne mase in zlomi,
izčrpanost in splošna utrujenost,
mišični krči in šibkost,
bolečine v kosteh in sklepih,
težave s sladkorjem v krvi,
slab imunski sistem (dovzetnost za okužbe),
znižane vrednosti kalcija,
nihanja razpoloženja in razdražljivost,
depresija.
Pomanjkanje vitamina D lahko privede do večjih in resnih težav in bolezni, med katerimi so:
rahitis pri otrocih,
astma,
diabetes,
perodontalne bolezni,
kardivoaskularne bolezni (visok krvni tlak in/ali postopno srčno popuščanje),
fibromialgija,
osteoporoza in/ali osteopenija,
17 različnih vrst raka (vključno z rakom prsi, prostate in črevesja),
avtoimuna obolenja,
Parkinsonova bolezen,
Alzheimerjeva bolezen,
sindrom kronične utrujenosti,
alergije,
kožne bolezni (dermatitisi, ekcemi ...) in
številne druge bolezni.

Študij, ki potrjujejo povezavo med (pre)nizko vrednostjo vitamina D v telesu in avtoimunimi obolenji, je mnogo. Ker vitamin D sodeluje v tako številnih procesih telesa (med drugim tudi pri absorbciji kalcija in fosforja v telo) in imunskega sistema, je tudi seznam bolezni, ki jih povezujemo s pomanjkanjem vitamina D, izjemno dolg. Lahko bi rekli, da moramo brez dvoma poskrbeti za zadostne vrednosti vitamina D v telesu, če si želimo zagotoviti zdravje. Res je, da je razvoj katerekoli bolezni povezan z različnimi neravnovesji v telesu, fizičnimi in psihičnimi, in da ima pri tem izjemno vlogo tudi naše črevesje, kjer je sedež imunskega sistema, a brez zadostnih vrednosti vitamina D zdravja ne moremo ohranjati.

Vitamin D in kalcij

Veliko več pozornosti kot le kalciju (tudi pri zaščiti pred osteoporozo) bi morali nameniti vitaminu D. Seveda sta nesporno pomembna oba, a v današnjem času in ob današnji prehrani je veliko večja težava pomanjkanje vitamina D kot pa pomanjkanje kalcija. Kalcij načeloma zelo enostavno prejmemo iz hrane, in to v dovolj veliki količini (veliko ga vsebuje vsa temnozelena listnata zelenjava, npr. špinača in regrat, pa kitajsko zelje ter suhe fige, pomaranče in tudi semena in oreščki, npr. sezam, mandlji ...; odsvetujem pa vam uživanje kalcija iz živalskih virov). Težava je v resnici v pomanjkanju vitamina D, katerega pa, kot smo že ugotovili, v telesu večinoma nimamo v dovolj visoki koncentraciji, če ga ne dodajamo. Prav vitamin D pa sodeluje pri absorbciji kalcija v naše telo. Lahko zaužijemo še toliko dopolnil s kalcijem ali s kalcijem bogate hrane, a če nam bo primanjkovalo vitamina D, bo absorbcija kalcija otežena in zmanjšana, kalcij pa se bo tudi nalagal na napačnih mestih in se ne bo absorbiral tja, kamor želimo. Pri tem igra pomembno vlogo tudi magnezij.

Kako dobiti dovolj vitamina D?

Obstajata le dva zanesljiva vira vitamina D, in sicer izpostavljanje sončnim žarkom, ki mora biti prisotno skozi celo leto, ter prehranska dopolnila (v obliki kapljic, kapsul, oljne raztopine ...).

Preko hrane pogosto ne moremo prejeti zadovoljivih količin vitamina D. Živil, ki vsebujejo vitamin D, je zelo malo in tudi vrednosti vitamina D v njih so tako nizke, da ne zadostijo dnevnim potrebam telesa. Hrana, ki je dodatno obogatena z vitaminom D (npr. mleko, ki mu dodajajo vitamin D), vsebuje običajno vitamin D2 in ne D3. Prav slednji (D3) pa naj bi bil veliko bolj učinkovit in njegova pretvorba v telesu bistveno hitrejša in večja kot pri vitaminu D2. Poleg tega bi morali za zadostitev dnevnih potreb telesa po vitaminu D zaužiti toliko hrane, obogatene s tem vitaminom, da je to v praksi fizično nemogoče. Zato je priporočljivo dodajanje naravnega vitamina D3 v obliki prehranskega dopolnila, ki ne vsebuje nobenih sintetičnih sestavin.

Bodite pozorni, da vedno izberete naravno obliko prehranskega dopolnila in da vsebuje obliko D3 (holekalciferol oz. cholecalciferol). Sama svetujem uživanje vitamina D3, ki je popolnoma naraven in pridobljen iz lišajev, in ne tistega, ki ga pridobivajo iz lanolina, torej maščobe ovac, saj vemo, da se toksini skladiščijo v maščobah. Tudi sintetičen vitamin D3 ni najboljša izbira, saj ima bistveno slabšo biološko razpoložljivost in s tem lahko zmanjšano sposobnost absorbcije v telo, tvori lahko več odpadnih snovi v telesu, hkrati pa je lahko poln sintetičnih dodatkov in stabilizatorjev. Naravni vitamin D3 iz lišajev je zato vedno moja prva izbira.

Za boljšo absorbcijo zaužijte vitamin D po obroku, najbolje po zajtrku ali kosilu.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Vprašanje je zelo individualno, ker je odvisno od tega, kakšne so vaše vrednosti v krvi, a praksa kaže, da je za dvig vitamina D v telesu potrebnih vsaj 4.000 IU dnevno, za vzdrževanje zadovoljivih ravni pa 2.000 IU dnevno. Potrebe se seveda spremenijo pri kroničnih, degenerativnih in avtoimunih bolnikih. Otroci naj bi uživali med 400 in 1.000 IU dnevno.
Če se boste odločili za testiranje vitamina D v laboratoriju, je dobro vedeti, da so optimalne ravni vitamina D v krvi približno 1- do 2-krat višje (nekje med 50 in 80 µg/l), kot je določena spodnja kritična meja naših laboratorijev (ki je 30 µg/l). Moj nasvet je, da stremite k optimalnim ravnem, ne le k približanju spodnji kritični meji, ker se bo to poznalo na vašem zdravju in počutju.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar

Po vsem, kar ste prebrali, zveni skoraj neverjetno, da bi tako velike težave, kot smo si jih pridelali z modernim življenjem, lahko rešili le s kakšnim ščepcem začimb. A če poznate njihove moči in pravilne načine uporabe, boste hitro odkrili, da vam lahko pomagajo veliko bolj,  kot si lahko predstavljate. 

Skupni imenovalec strupom, sevanjem in slabi hrani je, da pospešujejo delovanje prostih radikalov, ki povzročajo oksidativne poškodbe na naših celičnih ovojnicah in zapisu DNK. In če se večina težav začne tam, je modro, da jih poskusimo tam tudi preprečevati. 

Začimbe so najmočnejši antioksidanti na tem planetu. 10 gramov močnejših začimb lahko zato po količini zaužitih antioksidantov primerjamo z uživanjem nekaj kilogramov sadja in zelenjave. Nekatere, kot denimo klinčki, origano in cimet, v le enem gramu presežejo količino antioksidantov, ki jih najdemo v pol kilograma paradižnika, bučk ali solate.

Tokrat smo se poglobili v iskanje tistih začimb, ki lahko najbolj pomagajo pri odpravljanju težav, povezanih z bolnimi stanovanji in pisarnami.

Zagotovo je najbolj modro kombinirati takšne rastline, ki čistijo telo in hkrati blokirajo vezavo novih strupov, za nameček pa še delujejo kot odlični antioksidanti.

Za blokiranje strupov

Pegasti badelj je zagotovo najboljši blokator strupov, hkrati pa najhitreje pomaga regenerirati celice jeter, ki so naš najpomembnejši filter, saj ustavljajo strupe in jim preprečujejo, da bi se naložili v telesu. V veliko pomoč pa so nam tudi rožmarin, origano, kapre, žajbelj, čemaž ...

Za čiščenje že nakopičenih kemikalij

Strupi se nalagajo hitreje, kot jih je možno odstranjevati. To se posebej pozna pri trdovratnih strupih, ki so zasedli celice živčevja in možganov. Za njihovo odstranjevanje povabite na pomoč koriandrove liste, čemaž, rožmarin, baziliko, origano, žajbelj, črno kumino, kurkumo in še veliko drugih.
 
Za zaščito in obnovo živčevja in možganov

Če verjamete ali ne, začimbe imajo dejansko moč izboljšati celični metabolizem, zavarovati živčevje pred poškodbami in celo spodbuditi rast novih živčnih celic. V te namene uporabljajte čim več kardamoma, žafrana, rožmarina, črne kumine, koromača, pelina, kumine, kumina in zelene.

Za več energije in premagovanje kronične utrujenosti

Pri blaženju stresa in izboljševanju upravljanja z lastno energijo vam bodo v veliko pomoč bazilika, cimet, galgant, koriander, limonska trava, lovor, melisa, muškatni orešček, pelin, piment, sivka in šetraj.

Sinergija pomnoži moči

Dobro sestavljene mešanice moči začimb dodatno pomnožijo, zato je včasih en gram mešanice nekajkratno močnejši v svojem delovanju od enake količine posamezne začimbe.

Za boljšo koncentracijo in več jasnine v glavi je zelo dobro kombinirati cimet, janež, kardamom, klinčke in muškatni orešček, saj pomagajo možganskim celicam proizvesti več energije in jih hkrati ščitijo pred oksidativnimi poškodbami.

Za pospešeno razstrupljanje je dobro uživati več čaja iz koprive, žajblja ali regrata, v hrano in pijače pa dodajati več bazilike, čemaža, rožmarina in koriandra.

Kaj zmore rožmarin?

Ameriško-japonska raziskava je dokazala, da karnozolna kislina v rožmarinu izboljšuje spominske funkcije ter ščiti možgane pred oksidativnimi procesi, kar posledično znižuje tveganje za različne nevrodegenerativne bolezni, kot so kap, Parkinsonova bolezen in ALS (amiotrofična lateralna skleroza – bolezen motoričnih celic v možganih in hrbtenjači). (Journal of Neurochemistry. 2008; 104(4): 1116-1131.)
A ni vam treba čakati na težave, da bi posegli po rožmarinu. Koristi od zraka, odišavljenega z eteričnim oljem rožmarina, imajo tudi zdravi ljudje vseh starosti. Zanimanje za aromaterapijo z rožmarinom je zelo poskočilo po objavi rezultatov raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi Northumbria v Newcastlu. Raziskava je bila objavljena v strokovni reviji Therapeutic Advances in Psychopharmacology leta 2012.

Razlika med skupino, ki je reševala teste v prostoru, odišavljenem z rožmarinom (kemotip 1,8-cineol), in tistimi, ki so bili v neodišavljenem prostoru, je bila osupljivo velika. »Odišavljeni« udeleženci so bili za 60 do 75 % bolj uspešni.

Začinite shrambo

Plesni postajajo vse večji sovražnik ekološko pridelane hrane. Da preprečite njihov razvoj in nastajanje za zdravje zelo nevarnih aflatoksinov, si lahko pomagate tudi z začimbami. Najbolje bo delovalo, če v shrambo ali direktno v žita, suho sadje in oreščke dodate liste lovorja ali šetraja.

Mrčes pa lahko odganjamo s sivko, smiljem ali pelinom.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Na eni strani smo priča vse večjemu navdušenju nad konopljo, na drugi strani pa slišimo tudi vse več svaril in zgodb o nevarnostih. Da bi številne dobrobiti konoplje lahko prišle tudi v vašo hišo ali v vaše telo, je dobro o konoplji vedeti vsaj nekaj osnovnih dejstev oz. do nje ponovno izgraditi odnos.

Konoplja in vsa njena pojmovanja

Ko beremo in poslušamo o konoplji, običajno zaznamo naslednje pojme: sativa, indijka, medicinka, industrijska konoplja, kanabis, trava, marihuana, gandža, hašiš, hašiševa smola ali olje, džojnt (joint), CBD smola, CBD kapljice itd. Kaj ti nazivi pomenijo?

Konopljo (Cannabis sativa L.) v grobem delimo na podvrste sativa, indijka in ruderalis. Zaradi križanja med njimi je danes poznanih približno 2.000 podvrst konoplje.

Pod naziv industrijska konoplja sodijo različice podvrst konoplje z nizko vsebnostjo psihoaktivnega THC. Konoplja, ki ima manj kot 0,2 % THC se tako uporablja v pridelavi hrane in tekstila, v gradbeništvu ipd., iz njenih ženskih cvetov pa pripravljajo tudi terapevtske pripravke s CBD.

Ko govorimo o medicinski konoplji, govorimo o različnih podvrstah konoplje z visokimi vsebnostmi psihoaktivnega THC. Iz ženskih cvetov teh podvrst konoplje pripravljajo zlasti THC (pa tudi CBD, CBG ...) pripravke za terapijo pri številnih obolenjih in seveda tudi za rekreativno uporabo. Z nedavno spremembo zakonodaje (konopljo z visoko vsebnostjo THC so razvrstili med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se lahko uporabljajo v medicini) pa obstaja upanje, da se bo njena uporaba v terapevtske namene kmalu vrnila nazaj v služenje človeku. Vse do tridesetih let prejšnjega stoletja je namreč konoplji pripadal status zdravilne rastline.
Kanabis je poleg trave, marihuane in gandže eden od slovenskih slengovskih nazivov za vse vrste konoplje z visoko vsebnostjo THC, ki se uporabljajo za rekreativne namene. Iz teh vrst izdelujejo pripravke, kot so marihuana (ali trava), hašiš, hašiševa smola ali olje. Pri čemer marihuano (ali travo) pripravijo iz mešanice posušenih ženskih cvetov (ali gandže), ki jih npr. zvijejo v cigaretni papir (džojnt) in pokadijo. Hašiš, hašiševa smola ali hašiševo olje pa so pripravki iz konopljine smole, pridobljene iz cvetnih žlez (trihomov), kar pomeni, da gre za koncentrate kanabinoidov (zlasti THC, pa tudi CBD, CBG ...) brez drugih sestavin konoplje. Zato marihuano smatrajo za bolj blago drogo od slednjih. V Sloveniji je prodaja in uporaba pripravkov z vsebnostjo THC več kakor 0,2 % prepovedana. Terapevtska uporaba pa naj bi bila pod nadzorom zdravnika. 
Pri pojmih CBD smola ali CBD kapljice pa gre za pripravke, narejene bodisi iz medicinske ali industrijske konoplje. Pri nas je dovoljena le predelava iz industrijske konoplje – torej z nizko vsebnostjo THC (pod 0,2 %). Tudi CBD smolo, ki je koncentrat kanabinoidov (zlasti CBD, CBG, THC ...) pridobivajo iz cvetnih žlez konoplje. Ker je takšno smolo težje dozirati, jo redčijo v različnih osnovnih oljih, npr. konopljinem, palminem itd. Tako dobijo CBD kapljice, tekočine, kreme in druge pripravke z različno koncentracijo (%) kanabinoida CBD. Prodaja in uporaba CBD pripravkov, ki vsebujejo manj kot 0,2 % THC, je dovoljena in legalna. Ti pripravki so namenjeni umirjanju številnih zdravstvenih težav.

Ponovno odkritje konoplje

Konoplje nismo »odkrili« danes, poznale so jo že starodavne civilizacije. Prvi zapisi o njej segajo 12.000 let nazaj. Zgodovina nam tako razkriva, da so jo povsod po svetu vse do dvajsetih oz. tridesetih let prejšnjega stoletja uporabljali tako za zdravje kot za bivanje in spiritualne namene. Uporabljali so jo denimo za odpravljanje zaprtja, zdravljenje malarije, blaženje revmatičnih in drugih bolečin, ob ženskih težavah, za blaženje bolečin ob porodih in operacijah, pri zastrupitvah krvi, pikih kač, gobavosti, parazitih, angini ... Pa tudi za spodbujanje dobrega počutja in pomiritev, za hrano (seme, olje ...), vrvi, tekstil, pri gradnji itd. Tudi pri nas je v času pred letom 1937 industrijska konoplja rasla na mnogih družinskih kmetijah. Če srečate katerega od predstavnikov te generacije, naj vas radovednost vodi - povprašajte jih o konoplji in presenečeni boste.

Razlog, da danes ob besedi konoplja najprej pomislimo na prepovedano drogo, narkomane ipd. in ne na številne potenciale, ki jih konoplja ponuja za zdravje in bivanje, je v tem, da smo v razmeroma kratkem času izgubili odnos do konoplje. Ko so jo začeli vsesplošno preganjati (v Ameriki npr. je marihuana prepovedana od leta 1937, v Evropi pa od leta 1971) nas pa izobraževati o njeni škodljivosti, smo zanjo izgubili interes. Tako so mediji s pomočjo industrijskih (papirni mogotci, pridelovalci plastike, industrija tobaka, alkohola ...) in farmacevtskih mogotcev uspeli konopljo potisniti za nekaj časa v pozabo. Najbolj uporabna rastlina na svetu je postala le prepovedana droga. A kot kaže smo danes ponovno priča njenemu vzponu! Vedno več sodobnih znanstvenih študij (več kot 100.000) s celega sveta dokazuje, da je konoplja kot rastlina zelo učinkovita bodisi za lajšanje ali pa zdravljenje številnih tegob, prav tako pa je nadvse uporabna v prehrani, kozmetiki in industriji.

Potenciali konoplje za zdravje

Konoplja vsebuje različne zdravilne učinkovine – kanabinoide, terpene in druge. Najbolj poznani so njeni kanabinoidi. Obstaja preko 100 različnih, od njih pa sta danes najbolj raziskana THC in CBD. Kanabinoidi se nahajajo v konopljinih žlezah (trihomih) na ženskih cvetovih rastline. Kanabinoide konoplja uporablja za zaščito lastnega semena pred boleznimi. Pomembni pa niso le za preživetje konoplje, temveč, kot so razkrili z novejšimi študijami, tudi za naše zdravje. Kanabinoidi se namreč v našem telesu vežejo na kanabinoidne receptorje in s tem uravnavajo delovanje endokanabinoidnega sistema.
Endokanabinoidni sistem (ES) mnogi opisujejo kot dolgo prezrt največji biokemični komunikacijski sistem telesa, saj vpliva na razpoloženje, metabolizem, spomin, kontrolo gibanja, imunski sistem, razmnoževanje, percepcijo bolečine, apetit, spanje, razvoj kosti, protivnetno zaščito možganov itd. Na receptorje ES se praviloma vežejo telesu lastni kanabinoidi (endokanabinoidi). Telo jih samo tvori, ko smo mladi in zdravi, s staranjem pa njihov nivo prične upadati, zato je lahko njihovo  nadomeščanje s konopljinimi kanabinoidi (CBD, THC ...) blagodejna pomoč ob nizu obolenj.

Evropsko industrijsko združenje za konopljo (EIHA) navaja, da kanabinoid CBD po do sedaj znanih študijah izkazuje velik potencial za zdravljenje različnih težav. Med njimi so stanja zaskrbljenosti (npr. posttravmatski stres), debelost, epilepsija, distonija, diabetes, rak, nevrodermitis in Alzheimerjeva bolezen. V manjših odmerkih pa naj bi bil CBD pomemben tudi za vzdrževanje našega zdravja, saj naj bi preprečeval infekcije in kontroliral vnetja ter ščitil naš živčni sitem. CBD naj bi bil nevroprotektivni antioksidant, ki možgane in živčevje ščiti celo močneje kot vitamin C ali vitamin E.

Dr. J. A. Červek meni, da lahko kanabinoidi (THC in CBD) pomagajo pri mnogih težavah, med katerimi so tudi takšne, ki so s sodobnimi načini zdravljenja slabo obvladljive. Mednje sodijo nevrodegenerativne bolezni (multipla skleroza, amiotrofična lateralna skleroza – ALS, diskinezija), nevropsihiatrične motnje (Alzheimerjeva bolezen, motnje spanja, depresija, anksioznost), kronične bolečine, motnje apetita, slabost, srbenje in druge. Pri zdravljenju raka trenutno predstavljajo pomembno dopolnilo, a kot kaže utegnejo delovati tudi kot zdravilo.

Potenciali konoplje za bivanje

Strokovnjaki ocenjujejo, da iz konoplje danes skupno nastane že preko 25.000 različnih izdelkov. Poleg njene uporabe v terapevtske namene, za nego telesa (mila, kreme …) in za prehrano (semena, olje iz semen, beljakovinski prah) pa iz njenih vlaken lahko izdelujemo še morje najrazličnejših človeku in okolju prijaznih izdelkov.
Obleka iz konoplje je prijaznejša telesu kot obleka iz plastičnih mas ali celo bombaža. Konopljina obleka diha, ima naravne antibakterijske in protiglivične lastnosti, je obstojna, mehka in nežna. Ker konoplja ne potrebuje zaščite pesticidov, je njeno gojenje tudi okolju bolj prijazno kot denimo gojenje bombaža. Prav zato na konopljinem tekstilu ne boste našli sledi pesticidov.

Zaradi izredne vzdržljivosti konopljinih vlaken pa danes iz konoplje izdelujejo tudi različne mase, npr. za izdelavo desk za rolkanje, ki so na pokanje oz. lomljenje tako bolj odporne kot tiste iz klasičnih materialov. Tudi uporaba konoplje v gradbene namene (za izolacijo, tla, gradnjo sten, streh ...) se vse bolj uveljavlja. Hiše, zgrajene iz konopljine mase, so trikrat bolj odporne na potres kot hiše iz betona. Velika prednost konoplje je tudi njena prijaznost do okolja. Če bi jo npr. uporabljali za izdelavo papirja, bi pripomogli k ohranjanju gozdov. Ker je nezahtevna rastlina, lahko raste v različnih klimatskih področjih, brez posebne nege. Zaradi dobre odpornosti na škodljivce pa ne terja uporabe škodljivih kemikalij, ki zastrupljajo naš planet.

Nekaj mi je reklo, naj grem gledat še ostala tvoja sporočila in ko sem šla, se opazila, da sva dve leti nazaj že nekaj rekli na to temo. Lahko da nisi do konca predelala tistega, kar sem ti takrat napisala. Drugega jaz pri njej ne začutim, samo to, da se bojuje za svoj prav in da ga želi doseči na vsak način. Začuti se tudi, kar si že tudi napisala v postih - da je v njenem življenju prisotne preveč mamine energije in premalo očetove - oz. si ti kot mama prevzela nase še nekaj očetove vloge zanjo. Kaj storiti? Lahko se odpoveš očetovi vlogi, ki si jo hote ali nehote prevzela nase in jo simbolično, v mislih vrneš nazaj tja, kamor pripada - k njenemu očetu. V bistvu si lahko prebereš vse svoje pretekle poste, vezane na družino in pregledaš ali si vse predelala ali je še kje ostala kakšna zamera, jeza itd. Ne poznam družinske situacije, zato je prek interneta težje karkoli bolj konkretnega predlagati.

63

(125 odgovorov, vpisanih v Razno)

Ena za začetek šolskega leta.  big_smile

V šoli pozvoni telefon.
Glas: "Danes pa našega Janezka ne bo v šolo."
Učiteljica: "Oprostite, kdo pa kliče?"
"Moj oče," se oglasi Janezek iz telefona.

64

(3 odgovorov, vpisanih v Novice in dogodki)

Jej, nova skupina, nova energija, nova doživetja!  smile

Lahko, jaz sem zaznala samo občutek ljubosumja - s čim je povezano, pa imam zaprt dostop - je potrebno da sama oz. si že sama ozavestila.

Tina pozdravljena,

pri pregledu biopolja sina in tebe se zazna, da se stvari dogajajo v tebi in preko tebe on postane agresiven. V tebi se zazna podzavestna agresija do ljudi, ki se meni kaže v obliki občutka večvrednosti do drugih in podzavestno ljubosumje na partnerja. Meni se to kaže kot blokada v pretoku energije, ki se pojicira na sina, zato se tudi v njem javlja podobna blokada, katero pa sam ne ve in ne zna pojasniti. Samo čuti nek "cmok", kateri mu najeda in se z njim ne zna spopasti drugače kot z agresijo. Na vrhu tega foruma je objavljen transformacijski postopek, po katerem lahko razrešiš, če se v napisanem najdeš.

67

(11 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Seveda je težko, saj gre za zaljubljenost in čustva. Če ne bi bilo tako težko in mučno, ne bi bilo skozi zgodovino toliko zgodb, ustvarjenih nešteto filmov, pesmi in romanov o nesrečni ljubezni.

Vsak, ki je kdaj izkusil pravo zaljubljenost in razočaranje s strani ljubljene osebe, razume globino teh umetniških del in kako težko in nesrečno je preiti in preboleti nesrečeno zaljubljenost. V svojih čustvih smo si vsi enaki. Vendar odnos do nesrečne ljubezni je tisti, ki se razlikuje med nami - nekateri svoja nesrečna čustva izpovejo v obliki umetniškega dela, nekateri iz sebe naredijo mučenike in žrtve ljubezni, nekateri pa ne želijo ostajati v vlogi mučeniških žrtev in se začenjajo spraševati v sebi, kaj lahko sami naredijo, da se izkopljejo iz nesrečnih čustev, kaj ji je privleklo v takšno globino, kako si lahko pomagajo sami. Lahko da obstaja še kakšna kategorija ljudi ... Kakšen je tvoj odnos do svojih nesrečnih čustev?

Lahko da ti kdo drug še kaj svetuje, moj nasvet je, da se namesto, da si v celoti obrnjena proti ljubimcu in hrepeniš po njemu, raje obrni svojo pozornost vase in se vprašaj, kaj lahko ti sama storiš, da si razrešiš nesrečna čustva.

Jaz ti več kot od danega nasveta ne morem pomagati; lahko ti kdo drug še kaj pametnega svetuje.

68

(11 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Pozdravljena Laura, tisto, kar si zavestno ali podzavestno iskala pri ljubimcu in še prej pri možu (oz. verjetno že pri prejšnjih partnerjih), je potrebno, da ozavestiš in prebudiš v sebi. Izkušnja z ljubimcem ti je lahko le priložnost, da si lahko ozavestila, kaj pogrešaš in kaj iščeš pri drugih, namesto da bi iskala pri sebi. To je ljubezen do sebe, skrbnost in nežnost do sebe. Ko jo začneš iskati pri sebi in jo ozavestiš ter začneš aktivno negovati, se žgoča želja, da bi to nežnost sprejemala samo od ljubimca, lahko ohladi in umiri.

Žal Simona si zame v svoji podzavesti zaprta in ti ne vidim nič oprijemajočega. Mogoče kdo drug lahko kaj zazna ...  neutral

Spolnost je za žensko bitje poleg telesne predvsem čustvena predaja, odprtost, sprejemanje in dajanje. Če je ženska jezna na moškega, ga ne sprejema, ga v mislih obsoja, se od njega čustveno oddalji, je spolnost ogledalo njenih čustev. V kolikor se kljub čustvenemu odporu vseeno vanjo prisili, sledijo občutki prevare, prodaje, kot da dela nekaj proti svoji volji. Kar dejansko počne - deluje proti svojim občutkom do moškega. Zato ti svetujem, da premisliš, kaj storiti za naprej. Saj je odnos, v katerem se en partner zapre za drugega, a še vedno vztraja in se prisili v spolnost z njim, destruktiven dolgoročno za oba partnerja.

<3 <3 <3 Samo smejim se, brez besed.  Iskrene čestitke in vse dobro na tvoji/vajini/vaši poti. smile

Včasih pridejo ponoči na plan tiste zadeve, ki nas sicer v podzavesti mučijo, a jih skozi dnevni ritem potlačimo in ignoriramo. Mogoče to sploh ni "velika" in "pomembna" stvar, a če je ne ozavestimo skozi dan, potem ponoči lahko pride na plan - ali v obliki mor, živih sanj ali nespečnosti.

Tako je, postopoma se loti vsega, kar čutiš v sebi, prizadetosti, agresije ... lahko s posamezno osebo razrešiš, lahko pa greš po dogodkih, kakor ti je bližje. Zamere, ki jih gojita starša, enako prizadenejo tebe. A imaš to moč, da razrešiš tako, da se osvobodiš njunega vpliva in jima obema odpustiš. Postopek za transformacijo na vrhu foruma ti je lahko v pomoč.

Cvetlica, dobrodošla na forumu.

Žal jaz pri tebi ne zaznam prav nič oprijemljivega. Praviloma sta tukaj dva razloga zakaj ne - ker že sama nekja v sebi veš, kaj moraš storiti oz. je za tvoje najvišje dobro, da sama prideš do odgovora ali pa jaz nisem prava oseba, da ti svetuje.

Pairenda dobrodošla na forumu.

Ko ponotranjiš, prizemljiš energije, se tvoje bitje navadi na njih in jih ne doživljaš več tako "intenzivno" kot prej.

Če dam za primer ure na roki - od kraja jo čutiš, ko jo nosiš, ko se nanjo navadiš, pa je ne zaznaš več. Ko jo po določenem času nošenja snameš, pa imaš občutek, da ti nekaj na zapestju manjka.

Podobno, čeprav ne enako, je z energijami in energijskimi metodami in znanji. Od začetka, ko so energije "nove" in nepoznane, jih doživljamo bolj intenzivno, nato pa se na njih "navadimo", jih integriramo vase. To ne pomeni, da niso prisotne, le-te se skupaj z nami razvijajo, če jih še naprej izvajamo in skozi njih rastemo.

Jaz ne začutim pri tebi enkratnega dogodka iz otroštva, bolj se začutijo odnosi v širši družini (poleg staršev še odnosi s strici, tetami). Lahko pogledaš v tej smeri.