Okusno in zdravo gretje!

Okusno in zdravo gretje!

Projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj v kuhano vino dodajamo prav cimet, klinčke, ingver in muškatni orešček? Zakaj gredo enake začimbe tudi v jabolčne zavitke ali druga zimska peciva?

Veliko znanj naših prednikov še vedno živi v naših navadah, le da ne znamo več odgovoriti, zakaj kaj uporabljamo. Še zanima nas ne, kako so oni prišli prav do teh kombinacij in kako vse skupaj deluje v našem telesu. Ta ščepec pozabljene modrosti in zamolčane zgodovine bomo razkrivali v novi knjigi projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, ki vam bo odstrla zakladnico, ki jo imate v lastni kuhinji. Pričakujte jo v aprilu.

Začimbe niso zgolj dodatek za izboljšavo okusa jedi. So mogočna pomoč za reševanje marsikatere zdravstvene težave. Oglejmo si to na primeru najbolj pogostih zimskih začimb.

CIMET
V ljudski medicini se cimetova skorja uporablja proti prehladom in pri povišani vrednosti holesterola, tradicionalna kitajska medicina (TKM) pa jo še posebej priporoča pri občutljivosti na mraz.

Cimet poživlja periferni krvni obtok. Poleg tega spodbuja prebavo, zavira vnetja, sprošča krče in znižuje povišano temperaturo. Obenem je zelo koristen za ljudi z upočasnjenim metabolizmom in z nižjo vsakdanjo temperaturo, saj jih bo ogrel.

Tudi Hildegard von Bingen poudarja njegovo toplo učinkovanje: „Cimet je zelo topel in ima veliko moč. Kdor uživa cimet, zmanjšuje svoje slabe sokove in povečuje dobre v telesu.“
Ker deluje toplo, ga uporabljajo tudi pri kroničnih boleznih, za katere je značilen presežek vlage in mraza v telesu, na primer pri revmi in artritisu. Uporablja se tudi pri vnetju obnosne votline, pri otečeni nosni sluznici, nosnih polipih, otopelih čutilih za sluh, vonj in okus ter za čiščenje sokov v območju glave. Če ga zmešamo z medom, dobimo najbolj učinkovito sredstvo za blaženje vnetega grla.

Torej je cimet zares dobra pomoč za dolge zimske dni, ne le zaradi brbončic.

KLINČKI
Klinčki so zaradi svojega antibakterijskega in dezinfekcijskega delovanja v uporabi tako v evropski kot tudi v kitajski in ayurvedski medicini. Kot domače zdravilo pomagajo pri zobobolu, saj rahlo omamijo in blažijo vnetje ter na ta način olajšajo bolečino. Eterično olje klinčkov velja za najmočnejši antioksidant. Deluje tudi antibakterijsko, protivirusno in antiseptično. Že od nekdaj se uporablja kot zdravilo pri vnetjih zaradi pikov žuželk ter pri vnetjih ustne in žrelne votline.

Če vemo, da večina zimskih virusov prebiva v sluznici naših dihal, dokler ne naberejo moči za nadaljevanje poti, je dezinfekcija ust z žvečenjem klinčkov ali z uporabo mlete začimbe odlična preventiva in obenem protibolečinska terapija, če grlo ali zob že bolita.

INGVER
Ingver povsod po svetu sodi med najpomembnejša zdravilna zelišča, v medicini pa je cenjen zlasti na Kitajskem, kjer velja za čudežno zdravilo. TKM glede njegovega delovanja ločuje med svežim in posušenim ingverjem: svež ingver učinkuje toplo, posušen pa celo vroče. Tudi Ayurveda ga uvršča med vroče začimbe. Njegovi učinki so številni, zlasti v povezavi s prebavnimi in z dihalnimi organi ter s krvnim obtokom.

Če vas rado zebe v noge, bo ingver gotovo v pomoč, saj močno izboljšuje krvni obtok. Zaradi izrazito toplega in obenem antiseptičnega delovanja ga je priporočljivo uporabljati tudi pri prehladih. Po preobilni hrani je dobro spiti skodelico ingverjevega čaja, ki spodbudi delovanje želodca in črevesja. Ingver pospešuje izločanje sluzi in krepi imunski sistem, zato je v pomoč tudi pri kašlju, piskajočem dihanju in zasluzenosti. 

Paracelzus je ingver uporabljal kot zdravilo za znojenje. Priporočal ga je vsem, ki so trpeli za pomanjkanjem življenjske toplote. S tem Paracelzus ni mislil le na neprestano drgetanje ali bolehanje, temveč tudi na slabo prebavo in pomanjkanje spolne moči. Kdor torej želi okrepiti trebušne in medenične organe ter vzpodbuditi duha v sebi, naj uporablja veliko ingverja.
Ingver je timski igralec. Odlično se dopolnjuje z vsemi začimbami, ki jih omenjamo v tem besedilu, še zlasti pa je sanjski par česnu. S pomočjo ingverja postane česen bolje prebavljiv in manj pekoč. In kar je še pomembnejše, v kombinaciji se dobrodejni vpliv na naše zdravje poveča za kar polovico.

ČESEN
V naši kuhinji je že zelo dobro poznan, vendar še vedno premalo vemo o njem. Večina ga jemlje zaradi dobrodejnega delovanja na krvni pritisk in holesterol. Manj je znano, da česen znižuje tudi raven sladkorja, zato se priporoča tudi diabetikom. Sveži sok pomaga pri bronhitisu in celo tuberkulozi. Uničuje bakterije in viruse, zato učinkovito pomaga pri prehladih. Česen vsebuje flavonoide, ki prodrejo do vsake celice našega telesa. To lahko tudi preizkusite. Namažite si podplat s strtim česnom, nato pa se prepustite branju ali podobni sprostitvi. Po nekaj urah boste okus česna začutili na jeziku. Tako ayurveda kot tudi TKM ga uvrščata med vroče začimbe.

MUŠKATNI OREŠČEK
V majhnih količinah, v kakršnih muškatni orešček tudi uživamo, je veliko dobrega. Snovi v eteričnem olju delujejo antibakterijsko in zlasti na želodčno-črevesnem področju zavirajo vnetja in sproščajo krče. Muškatni orešček spodbuja izločanje žolčnih sokov in podpira delovanje jeter. V tem je tudi razlog, da mastne jedi s pomočjo ščepca muškatnega oreščka postanejo bolj prebavljive. Začinjanje določenih vrst jedi, na primer iz sira, smetanastih omak in zelenjave, z muškatnim oreščkom je torej zelo primerno, ker bo olajšal prebavo in tako preprečil, da bi vas na pol prebavljena hrana dodatno zastrupljala in zakisala.

Tako kot vse druge navedene začimbe, je tudi muškatni orešček veliko več kot le seštevek različnih učinkovin. Različni ljudje so v različnih časih v naši zgodovini zelo poglobljeno spoznavali začimbe. Sveta Hildegarda je tako za muškatni orešček trdila tudi, da se človeku ob uživanju te začimbe odpre srce in očisti čutna ostrina.

Lahko to razložite s prebiranjem sestave eteričnih olj v tej začimbi? Seveda ne, tako kot vam seciranje človeka ne razkrije, kako je ta človek deloval na svoje okolje. Začimbe so zakladnica, ki jo imamo pred nosom. Razkrivajte jih s čutili in z občutki. Kdor trka, se mu bo odprlo.
Povzeto iz knjige »Ščepec rešitve« avtoric Sanje Lončar, Marije Kočevar Fetah in Sabine Topolovec.