Tema: Za zdravje: Kako do vitamina C pozimi?
Kako do vitamina C pozimi?
Pogled na vrtove ni več razveseljiv. Do spomladanskih poganjkov je daleč. Hipermarketi in tržnice so sicer zelo bogato založeni z navidezno lepim sadjem in zelenjavo, vendar se moramo vprašati, koliko dragocenih hranil lahko pričakujemo od njih.
Vitamin C je tesno povezan z našim imunskim sistemom. Istočasno pa je tudi eden izmed najbolj labilnih vitaminov, ki po obiranju hitro izgine iz sadežev in zelenjave.
Res je, da lahko danes sadje dolgo vzdržujemo v hladilnicah ali v posebni atmosferi, vendar pa ne brez izgub pri kakovosti. In prav vitamin C je eden izmed tistih, ki najprej „izpuhtijo“.
Zato je vprašanje, ali se sploh splača kupiti „sveži“ sadež, za katerega vemo, da je potoval nekaj tednov in nato čakal v hladilnici še „kdo-ve-koliko-časa“, zelo na mestu.
V prejšnji številki novic, ko smo pisali o raziskovanju rokov uporabe izdelkov, smo bili presenečeni nad spoznanjem, da trgovcem ni treba označiti roka uporabe za sveže sadje in zelenjavo. Torej vam niso dolžni povedati niti datuma, kdaj je bilo to nabrano. Vi sicer mislite, da so navidezno sveže jagode ali gobe obrane včeraj. Vsaj tako so videti. Vendar pa prav v tem grmu tiči zajec – videz vara. ONI vedo to, česar vi ne veste – danes je na voljo veliko make-up pripomočkov za živila, s katerimi je možno vzdrževati njihov lep videz zelo zelo dolgo.
Če primerjamo vsebnost vitamina C takšne zelenjave in sadja, pridemo do sklepa, da utegnejo biti hranilne vrednosti posušenih ali s hitro pasterizacijo obdelanih izdelkov večje kot pri navidezno svežem sadju in zelenjavi.
Tabela:
Sadež Latinsko ime Vitamin C*
Camu Camu Myrciaria dubia 2700
Acerola Malpighia glabra 1677
Šipek divje vrtnice Rosa pomifera cv.'Karpatia' in podobne sorte 1500–2000
Črni ribez Ribes nigrum 155–215
Tropska guava Psidium guajava 183
Rumeni kivi Actinidia chinensis 120–180
Zeleni kivi Actinidia deliciosa 98
Papaja Carica papaya 62
Ameriški kaki Diospyros virginiana 66
Rdeči ribez Ribes sativum 58–81
Pomaranča Citrus sinensis 53
Jagoda Fragaria x ananassa 53
Limona Citrus limon 46
Grenivka Citrus paradisi 34
Mandarina Citrus reticulata 31
Kaktus opuncija Opuntia spp 23
Robide Rubus spp 23–32
Ananas Ananus comosus 15
Grozdje Vitis vinifera 11
Slive Prunus sp 10
Banana Musa X paradisiaca 9
Avokado Persea americana 8
Jabolka Malus sylvestris 6
Breskve, jagode, marelice v obliki kompota, soka, marmelade, … 2–3
* Mg vitamina C na 100 gramov svežega sadeža
Celotna tabela, ki vključuje tudi rastline, za katere verjetno nikoli niste slišali, je dostopna na spletu:
http://www.naturalhub.com/natural_food_ … amin_c.htm
Vse navedene številke so povprečni izračuni, ki veljajo za sveže sadeže.
Razlika med vsebnostjo vitamina C v nezrelem in zrelem sadju je tudi do desetkratna, zato kot dobri viri vitamina C štejejo le sadeži, ki so dozoreli na naraven način.
Pomembno je omeniti tudi razliko med konvencionalnim in ekološkim. Ker umetna gnojila zavirajo nastanek vitamina C v živilih, je njihova vsebnost tam manjša. Različni raziskovalci so izmerili 20–50 %
razlike, odvisno od načina pridelave.
Torej se nič ne more primerjati s sadežem, ki ga ob pravem trenutku odtrgate in takoj zaužijete.
Kaj izbrati?
Sezonsko sadje, za katerega veste, kdaj je obrano in sodi med resne vire vitamina C, je zagotovo prva izbira.
Ko tega ni na voljo, se najbolj splača posegati po eko matičnih sokovih (to so sveže stisnjeni ekološki sokovi brez dodatkov, ki jih pasterizirajo za zelo kratek čas in pri zelo nizkih temperaturah. Niso oksidirani in zadržijo zelo visok odstotek vitaminov in antioksidantov.)
Enakovredna je tudi ponudba hladno posušenih oblik vitamina C in sadežev, kot so acerola ali camu. Izdelki, ki so označeni kot presni, so sušeni na najnižjih temperaturah in zato tudi imajo največ ohranjenih hranil.
Besedilo: Eva Glavan