1

Tema: Reinkarnacija

Reinkarnacija (lat. > re = ponovno, carnis = meso > ponovno utelešenje; verovanje) je ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju, v katerega verjamejo pri določenih religijah. Reinkarnacija je eden osrednjih konceptov v večini glavnihindijskih religijah, npr. Hinduizmu, Džainizmu in Sikhizmu ter več manjših družbah po vsem svetu, soroden pa je tudi koncept ponovnega rojstva kot ga pozna Budizem.

Ideja o ponovnem rojstvu je v takšni ali drugačni obliki prisotna v skoraj vseh indijskih religijah. Reinkarnacija pomeni, da ob smrti duša vedno preide v drugo telo, dokler se ne reši iz neprekinjenega kroga ponovnega rojevanja. Bitja se tako dolgo ponovno rojevajo v svetu dobrega in zla (samsara), dokler se ne osvobodijo korenin zla.
Ponovno rojstvo določa vsa pretekla dejanja, besede, misli.
Vir: wikipedia

pesem.duse@gmail.com, 070-788-788

Re: Reinkarnacija

Mnogi od vas ste slišali za dnevnik Ane Frank, nekateri med vami ste ga tudi prebrali. S tem verjetno najbolj znanim primerom reinkarnacije je Barbro dokazala, da se lahko ljudje paralelno spominjamo svojih preteklih življenj.

Anne Frank - Barbro Karlen

Ko je bila Barbro Karlen stara tri leta je rekla svoji mami: meni ni ime Barbro temveč Ane. Mama je dejal, kaj pa govoriš? Starši niso vedeli o čem to deklica govori, ki se je rodila v krščanski družini na Švedskem. Mama jo vpraša katera Ane, ta ji odgovori Ane Frank. Starši takrat še niso vedeli za Ano Frank, ker njen dnevnik še ni bil preveden na Švedski jezik.
Skozi celo otroštvo je Barbro govorila o svojem preteklem življenju in je imela nočne more v katerih se vojaki vzpenjajo po stopnišču in ki razbijejo vrata od skrivališča. Spominjala se je tudi rdeče strehe od stavbe, ter tudi koncentracijskega taborišča in kako je umrla v njem.

Ko je bila Barbro stara sedem ali osem let je učitelj začel v šoli govoriti o Ani Frank in Barbro takrat ni bilo jasno o čem to govori, saj to je vsaj ona. Takrat je dojela da je bila Ana Frank znana osebnost.

Kasneje je izšel prevod dnevnika na Švedskem in skupaj s starši se je Barbro, ko ji je bilo deset let odpravila v Amsterdam.
Takrat je prvič dokazala, da je bila res ona Ana Frank:
Oče je hotel poklicati taksi, da gredo pogledati hišo od Ane Frank, vendar je Barbro dejala: Ne potrebujemo taksija oče, to je tukaj blizu in jih je peš pripeljala v hišo Anne Frank, čeprav je takrat bila prvič v Amsterdamu. Starša sta bila brez besed in sta nemo opazovala eden drugega.  Po ozkem hodniku v hiši so se vzpenjali do skrivališča in Barbro je začela težko dihati, čutila je paniko in njena roka je postala ledena, da je prestrašilo njeno mamo, ko se je je dotaknila. Prišla je v sobo in vzkliknila; poglej mama slike filmskih igralcev so še vedno na steni in počutila se je tako, kot bi prišla domov. Mati je pogledala na steno, vendar je ta bila prazna. Barbro je še enkrat zamižala in pogledala steno, vendar na njej ni bilo nič in je planila v jok. Mama je bila zmedena in je vprašala vodiča, na kar je on odgovoril, da drugače tam res visijo slike filmskih igralcev, vendar da so jih sedaj dali dol, da jih lahko uokvirijo. Tedaj je mama prvič verjela, da so njeni spomini resnični.

Ves čas svojega otroštva je Barbro imela strah pred uniformami in ni  se rada tuširala, strigla in jedla fižol od katerega so tisti čas živeli.

Leta 1996 je Barbro objavila knjigo o svoji reinkarnaciji in je na predstavitvi knjige spoznala moškega, ki je poznal Ano, ko je bila še živa, in ki je prav tako menil, da je Anne Barbro.

Anne Frank je umrla v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen leta 1945. Manj kot deset let pozneje, leta 1954 se je rodila Barbro Karlen krščanskih staršev na Švedskem.
Vir: iisis.net

pesem.duse@gmail.com, 070-788-788

Re: Reinkarnacija

Vse lepo in prav. Mi pa ni jasno zakaj bi moje ponovno rojstvo določale moje misli? Nanje nimamo vpliva, vsaj jaz ne na svoje ali bolje povedano ne na vse. Kako je pa s tem, ko ti nekdo umre ( pacient, sorodnik ) in svoje misli usmerjaš na njegov odhod? In to traja po več dni ali dlje?

Re: Reinkarnacija

Boyana je napisal/a:

Kako je pa s tem, ko ti nekdo umre ( pacient, sorodnik ) in svoje misli usmerjaš na njegov odhod? In to traja po več dni ali dlje?

Živjo Boyana, lahko bolje formuliraš tole vprašanje, je nejasno...kaj točno misliš s tem

Klara

Re: Reinkarnacija

Boyana, najbrž ti preglavice povzroča to, da lahko s svojimi mislimi nekoga zadržuješ tu, vendar ker sama ne moreš obvladovati svojih misli, ki ti mogoče same tavajo k določenim stvarem, se ti to ne zdi upravičeno.

Gre za to, da nam misli veliko begajo. Ampak kot Zoran pogosto pravi: na poti iz Ljubljane do Kopra se pelješ mimo mnogih hiš, vendar se ne ustavljaš pri vsaki. Enako je z našimi mislimi. Lahko se menjajo z bliskovito hitrostjo, vendar ni potrebno, da jim dovajamo energijo. Z vajo, časom in delom na sebi naše misli vse bolj obvladujemo in ne obratno (isto velja za vsa ostala področja našega življenja, ker smo vse bolj svobodni, zavedamo se stvari in imamo vse bolj aktivno vlogo v našem življenju, usmerjamo se tja, kamor si želimo).

Glede pokojnih je tudi Zoran napisal zgoraj, da je žalovanje in razmišljanje o umrli osebi normalen del procesa, vendar če traja predolgo, ali se oklepamo misli nanj, ga lahko zadržujemo tu. V takem primeru je potrebno pogledati, kaj je tisto, kar nam vedno znova usmerja misli k nekomu (mogoče si moramo povrniti delčke duše, imamo neračiščen odnos ipd.). Kaj nam preprečuje, da bi to osebo spustili, da gre, kamor je potrebno.

Misli kot jih jaz vidim imajo različne izvore in tudi določajo jih lahko naš um, srce, duh, telo, duša in so kombinacija vsega tega. Misli so posledica naše naravnanosti, vzorcev, odločitev, čustvenega, fizičnega, mentalnega in duhovnega stanja. Sicer ne gre za to, da naše misli določajo našo prihodnjo inkarnacijo, so pa misli lahko odraz tvojega stanja na vseh nivojih. Napiši malo več o tem, kaj si mislila, ker te tudi jaz ne razumem čisto.

Re: Reinkarnacija

Živjo,

sem nova na tem forumu, tako da oprostite, če bom kaj zamešala tukaj smile Zelo zanimive teme so, jaz pa imam ogromno vprašanj.

Ta tema me je pritegnila, ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.

Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Hvala za pojasnila smile

7 Nazadnje urejal Klara (02.04.2012 11:00:55)

Re: Reinkarnacija

spelca13 je napisal/a:

ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.
Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Špelca, pogovori z umrlim s pomočjo slik ali vizualizacije je "držanje" te osebe v bližini. Spuščanje pa težka/lahko tudi boleča zadeva, predvsem zaradi emocij. Včasih ljudje držijo duše umrlih, zaradi same prisotnosi te energije in zaradi "feedbacka", ki jim ga še daje, pa vendar, duša, ki si res želi odditi, pa tega ne more , postane nesrečna in "žalostna"...vprašanje je zakaj bi torej mislila nanj? Drugo je obujanje spominov in se ne vezat na njih..pač samo obujanje, misliti nanj tudi ni problema, dokler ni v ozadju želja, morda posesivnost, da ga zadržiš ali pa privedeš nazaj...vse to zavira prehod umrlega...vendar se ta kljub temu zgodi-lahko šele po nekaj letih...ko sorodniki sprostijo tok...v drugem primeru, če  se to ne zgodi, se duša "ujame" v vakum...kar pa posledično vpliva na energijsko stanje prostora in ljudi...razumljivo?

lahko bi tako rekli, da se ne utapljaš v žalosti in živiš naprej, vendar je to možno teoretično, v praksi, pa moraš dejansko nekaj pri sebi narediti in spremeniti, predvsem pa razumeti, kaj in kako se dogaja po smrti in to podpreti z vso ljubeznijo in s pomočjo višjega zavedanja...ja, razumevanje :srcek:

Klara

Re: Reinkarnacija

Boyana je napisal/a:

Mi pa ni jasno zakaj bi moje ponovno rojstvo določale moje misli?

Bojana,
tisto kar si močno želiš v tem življenju ali že planiraš kaj bi hotela v naslednjem življenju, se ti lahko uresniči na temelju želje še posebej, če so misli povezane z dušo in srcem – takrat pride do realizacije.
Če imaš močne želje sedaj, jih je potrebno definirati tudi včasih do potankosti, da se nebi uresničile samo delno, oziroma tako kot si nismo predstavljali/želeli (to eneko velja za to življenje).

Npr.: če je sedaj želja v nas, "da nam nebi bilo potrebno delati".
Ta se lahko uresniči vendar ne tako kot smo si želeli:
lahko se rodimo na mestu, kjer ni dela, vlada siromaštvo in se cel dan leži pod palmo ali pa lahko postanemo invalidi in nam tudi ni potrebno delati.

Zato je potrebno bolje opredeliti želeje, da se ne uresničijo tako kot si ne želimo.

pesem.duse@gmail.com, 070-788-788

Re: Reinkarnacija

Klara je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.
Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Špelca, pogovori z umrlim s pomočjo slik ali vizualizacije je "držanje" te osebe v bližini. Spuščanje pa težka/lahko tudi boleča zadeva, predvsem zaradi emocij. Včasih ljudje držijo duše umrlih, zaradi same prisotnosi te energije in zaradi "feedbacka", ki jim ga še daje, pa vendar, duša, ki si res želi odditi, pa tega ne more , postane nesrečna in "žalostna"...vprašanje je zakaj bi torej mislila nanj? Drugo je obujanje spominov in se ne vezat na njih..pač samo obujanje, misliti nanj tudi ni problema, dokler ni v ozadju želja, morda posesivnost, da ga zadržiš ali pa privedeš nazaj...vse to zavira prehod umrlega...vendar se ta kljub temu zgodi-lahko šele po nekaj letih...ko sorodniki sprostijo tok...v drugem primeru, če  se to ne zgodi, se duša "ujame" v vakum...kar pa posledično vpliva na energijsko stanje prostora in ljudi...razumljivo?

lahko bi tako rekli, da se ne utapljaš v žalosti in živiš naprej, vendar je to možno teoretično, v praksi, pa moraš dejansko nekaj pri sebi narediti in spremeniti, predvsem pa razumeti, kaj in kako se dogaja po smrti in to podpreti z vso ljubeznijo in s pomočjo višjega zavedanja...ja, razumevanje :srcek:

Klara, hvala.

10

Re: Reinkarnacija

spelca13 je napisal/a:
Klara je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.
Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Špelca, pogovori z umrlim s pomočjo slik ali vizualizacije je "držanje" te osebe v bližini. Spuščanje pa težka/lahko tudi boleča zadeva, predvsem zaradi emocij. Včasih ljudje držijo duše umrlih, zaradi same prisotnosi te energije in zaradi "feedbacka", ki jim ga še daje, pa vendar, duša, ki si res želi odditi, pa tega ne more , postane nesrečna in "žalostna"...vprašanje je zakaj bi torej mislila nanj? Drugo je obujanje spominov in se ne vezat na njih..pač samo obujanje, misliti nanj tudi ni problema, dokler ni v ozadju želja, morda posesivnost, da ga zadržiš ali pa privedeš nazaj...vse to zavira prehod umrlega...vendar se ta kljub temu zgodi-lahko šele po nekaj letih...ko sorodniki sprostijo tok...v drugem primeru, če  se to ne zgodi, se duša "ujame" v vakum...kar pa posledično vpliva na energijsko stanje prostora in ljudi...razumljivo?

lahko bi tako rekli, da se ne utapljaš v žalosti in živiš naprej, vendar je to možno teoretično, v praksi, pa moraš dejansko nekaj pri sebi narediti in spremeniti, predvsem pa razumeti, kaj in kako se dogaja po smrti in to podpreti z vso ljubeznijo in s pomočjo višjega zavedanja...ja, razumevanje :srcek:

Klara, hvala.

Klara, sem vzela na znanje kar si napisala in zadnje dni nisem nič komunicirala z atijem in nisem nič delala v tej smeri, ker res ne želim, da je žalosten oz. da zadržujem njegovo dušo tukaj proti njegovi volji. je pa tako,d a ga njegova partnerka še definitivno ni "spustila" ke rga ne želi, ker jo je njegova nenadna smrt tako pretresla pa še v težki življenjski situaciji se je sedaj znašla in ga (če ne jaz) pa verjetno ona zadržuje tukaj. No skratka včeraj pa se je zgodilo, da sem v enem dnevu na radiu slišala obe pesmi, ki sta bili dogovorjeni med nama kot znak, da se mi javlja, zvečer pa ko, sva se z možem usedla v njegov avto sem pa še zavohala meni tako domač vonj po atijevi delovni halji (delal je namreč s kemikalijami in je imela njegova delavnica in halja tak specifičen vonj). Pesmi nisme slišala po radiu že zeloooo dolgo tega vonja pa tudi še nikoli ni bilo. Mislim, saj načeloma je itak tako. če v te stvari verjameš je to to, če pa ne sta pa zgolj 2 komada na radiu in en vonj pač. ampak jaz v to verjamem in s pesmimi sva ful komunicirala tako da...Morda mi hoče povedat da je še vedno tukaj al kaj...ma ni mi jasno tole pa še obremenjevat me je začelo. Bom šla spet po dobri stari srednji poti. ne bom ga vizualizirala in podobno, samo odganjala pa tudi ne. Ati je bil en tak radoživ človek, tudi po smrti se nam je javljal na zelo zanimive, nagajive načine...pa ne le meni, ki v to verjamem tudi dvema drugima, ki v to sploh ne verjameta. Sej ve, da kar se mene tiče lahko gre kadar želi in bo že naredil tako, da bo zanj prav.

11 Nazadnje urejal Boyana (06.04.2012 15:54:37)

Re: Reinkarnacija

Pri svojem delu se pač na določene paciente navežem. Še zlasti v Domu. Ne na vse, a določeni mi resnično " sedejo " v srce. Če umrejo osamljeni, toliko huje. Velikokrat se zalotim, da intenzivno razmišljam o njihovih zadnjih urah življenja ... Moja mentorica pravi, da je to normalno, da je tudi sama taka, pa je v tem poklicu že 30 let ...
Hočem povedati le to, da so včasih misli močnejše kot bi si človek želel ...

Re: Reinkarnacija

Od česa pa je odvisen čas naše reankarnacije? Pri Ane Frank je šlo za relativno kratek čas ( deset let ), slišala in brala pa sem o dušah, ki se reankarnirajo po stotih ali še več letih ...

Re: Reinkarnacija

Jaz menim, da je čas reinkarnacije odvisen od naših nalog, ki jih prejmemo kot duša. Te naloge niso vezane samo na zemeljsko realnost, temveč se razprostirajo tudi na druge oblike svetov in življenj, lahko je duša več "inkarnacij" samo v energijski obliki. Kakšne so te naloge, pa je v celoti stvar vsake duše posamezno ter njene povezave z drugimi dušami in čisto zavestjo. Točen odgovor na to vprašanje dobimo zase v primeru, če smo dovolj sposobni preveriti na višjih ravneh naše naloge (ponavadi zmorejo to osebe, ki so duhovno zelo razvite in so dovolj zrele, da zmorejo dojeti v kompleksnosti takšno vprašanje in odgovor. Za nekoga, ki ni dovolj zrel ali pa mu v tem življenju ni namenjeno raziskovati duhovna področja, bi se mu raziskovanje teh sfer verjetno zdelo nesmiselno ali pa bi ga takšno raziskovanje pripeljalo v še večjo zmedenost).

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

Re: Reinkarnacija

Nekoč sem slišala, da bi bilo res dobro posluštati otroka do petega leta starosti. Otroci veliko povedo o prejšnjem življenju, le mi, starši ne polagamo veliko pozornosti na to, pa čeprav otrok z določenimi izjavami dobesedno ŠOKIRA. Škoda, a ne?  Ostanejo pa razni Deja vu ...

Re: Reinkarnacija

:prst:  Se strinjam.  :srcek:

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com