1

Tema: Obstal sem

Pozdravljeni,
prosim za pomoc.  Jutri bo eno leto odkar sem brez sluzbe.  Poleg tega,  da nikakor ne najdem druge sluzbe,  se mi tudi zdi,  da se je vse zarotilo proti meni.  Obcutek imam,  kot da sem obstal na mestu.  V tem enem letu sem postal veliko bolj nemiren,  zivcen in tudi depresiven.  Vem,  da moram nekaj spremenit pa ne vem kaj.  Enostavno se ne morem premakniti naprej v tem svojem zacaranem krogu.
Lp,
A.

Re: Obstal sem

Živijo ogeras,

razmišljam, kaj bi ti lahko rekla v tako splošno naporni situaciji. Naravno je, da se počutiš, da se je vse zarotilo proti tebi, če že leto iščeš službo, sploh, če jo aktivno iščeš ... vsekakor pa seveda lahko spremeniš samo sebe. Delno je trenutno tak čas, ko bomo vsaj še kako leto vsi precej pod različnimi pritiski, kar se tiče postavljanja in redefinicije našega življenjskega namena in načina, kako se lotevamo stvari. Ampak kakor je zunaj, je seveda tudi znotraj in zato ta informacija ne pomaga kaj dosti, razen, da veš, da nisi sam v tem. Mogoče lahko združiš moči še s kom, ki je v taki situaciji? Po Sloveniji se zadnja leta porajajo društva in skupine ljudi, ki so sami vzeli v roke svojo usodo in znanja in talente združujejo in dopolnjujejo. Malo razmisli v tej smeri.
Dejansko je to obdobje pomembno za vse nas, da sprejmemo odgovornost za svoje življenje, počutje in dejanja in aktivno spreminjamo, kar lahko. To je zelo naporno, ampak delovanje je dejansko pot sama, kajti če na nečem delamo, je nezibežno, da se nekje nekaj pozna. Ko se pa nekje nekaj pozna, je pa lažje naprej. To je zakon našega materialnega sveta.

Kar ti lahko rečem je, da poskusi iskreno najti nekaj, kar te veseli, in sledi temu. Pa čeprav se sliši še tako neumno. Življenjska energija, podobno kot elektrika ali voda,  teče po poti najmanjšega odpora, in tja, kamor te povleče, je treba iti, ko človek ne ve, kam. Razmisli, glede na čas, ki ti je na voljo, kaj bi lahko z njim počel. Je morda kakšno prostovoljstvo v bližini, ki bi ti ogrelo srce in dalo smisel? Skrb za živali? Starejše? Fizična pomoč komu, ki ne zmore? Ljudje se predvsem rabimo počutiti povezani in koristni, zato medtem, ko iščeš plačano delo, poskusi delati nekaj, da ti bo lažje. In vztrajaj.
Razdeli si dan na manjše enote in poskusi vsak dan narediti nekaj za to, da iščeš delo, in nekaj za to, da narediš nekaj koristnega za drugega. Potem mora biti še nekaj malega zase. Od tega, da poješ dobro čokoladko, do tega, da pogledaš film ali prebereš knjigo, ki te razveseli ali ti nekaj da. Nekaj malega, skratka. Vsak dan se spomni na malo radost in vsak dan naredi nekaj koristnega zase, pa tudi za skupnost (skidaj cesto, pomagaj komu nesti kaj iz trgovine, uredi okolico hiše/bloka ...itd), pa se bo počasi sestavilo. To je preprosto a delujoče zdravilo proti depresiji. Medtem pa poskusi nehati mleti o tem, kaj je s tabo narobe, ampak poskusi ugotoviti, kaj je s tabo prav. Kje so tvoji plusi. Če jih ne najdeš, vprašaj koga, ki te pozna in ima rad. Potem delaj na njih in jih razvijaj.

Če imaš trenutno slabo samopodobo, je to nekaj normalnega, ampak to je začasno. Če je globlje, poskusi ugotoviti, odkod izhaja in transformirati vzorce, ki skrbijo za to, da ostaja. Čas, ko si brezposeln, je čas, ki je darilo od vesolja za delo na sebi, zato ga izkoristi kolikor se da. To je nekaj, kar ne izberemo zavestno, je pa zagotovo razlog, da smo ta čas dobili na voljo. Uporabi ga, ker služba ni edino delo, ki ga lahko opraviš. Dela je več vrst, kot sem že omenila. Malo se odpri za drugačne poglede na tvojo situacijo in sem prepričana, da boš najdel kako novo perspektivo.

Srečno in predvsem mirno in počasi naprej ...  smile  :prst:

'Življenje je proces.

Re: Obstal sem

Tina je napisal/a:

Živijo ogeras,

razmišljam, kaj bi ti lahko rekla v tako splošno naporni situaciji. Naravno je, da se počutiš, da se je vse zarotilo proti tebi, če že leto iščeš službo, sploh, če jo aktivno iščeš ... vsekakor pa seveda lahko spremeniš samo sebe. Delno je trenutno tak čas, ko bomo vsaj še kako leto vsi precej pod različnimi pritiski, kar se tiče postavljanja in redefinicije našega življenjskega namena in načina, kako se lotevamo stvari. Ampak kakor je zunaj, je seveda tudi znotraj in zato ta informacija ne pomaga kaj dosti, razen, da veš, da nisi sam v tem. Mogoče lahko združiš moči še s kom, ki je v taki situaciji? Po Sloveniji se zadnja leta porajajo društva in skupine ljudi, ki so sami vzeli v roke svojo usodo in znanja in talente združujejo in dopolnjujejo. Malo razmisli v tej smeri.
Dejansko je to obdobje pomembno za vse nas, da sprejmemo odgovornost za svoje življenje, počutje in dejanja in aktivno spreminjamo, kar lahko. To je zelo naporno, ampak delovanje je dejansko pot sama, kajti če na nečem delamo, je nezibežno, da se nekje nekaj pozna. Ko se pa nekje nekaj pozna, je pa lažje naprej. To je zakon našega materialnega sveta.

Kar ti lahko rečem je, da poskusi iskreno najti nekaj, kar te veseli, in sledi temu. Pa čeprav se sliši še tako neumno. Življenjska energija, podobno kot elektrika ali voda,  teče po poti najmanjšega odpora, in tja, kamor te povleče, je treba iti, ko človek ne ve, kam. Razmisli, glede na čas, ki ti je na voljo, kaj bi lahko z njim počel. Je morda kakšno prostovoljstvo v bližini, ki bi ti ogrelo srce in dalo smisel? Skrb za živali? Starejše? Fizična pomoč komu, ki ne zmore? Ljudje se predvsem rabimo počutiti povezani in koristni, zato medtem, ko iščeš plačano delo, poskusi delati nekaj, da ti bo lažje. In vztrajaj.
Razdeli si dan na manjše enote in poskusi vsak dan narediti nekaj za to, da iščeš delo, in nekaj za to, da narediš nekaj koristnega za drugega. Potem mora biti še nekaj malega zase. Od tega, da poješ dobro čokoladko, do tega, da pogledaš film ali prebereš knjigo, ki te razveseli ali ti nekaj da. Nekaj malega, skratka. Vsak dan se spomni na malo radost in vsak dan naredi nekaj koristnega zase, pa tudi za skupnost (skidaj cesto, pomagaj komu nesti kaj iz trgovine, uredi okolico hiše/bloka ...itd), pa se bo počasi sestavilo. To je preprosto a delujoče zdravilo proti depresiji. Medtem pa poskusi nehati mleti o tem, kaj je s tabo narobe, ampak poskusi ugotoviti, kaj je s tabo prav. Kje so tvoji plusi. Če jih ne najdeš, vprašaj koga, ki te pozna in ima rad. Potem delaj na njih in jih razvijaj.

Če imaš trenutno slabo samopodobo, je to nekaj normalnega, ampak to je začasno. Če je globlje, poskusi ugotoviti, odkod izhaja in transformirati vzorce, ki skrbijo za to, da ostaja. Čas, ko si brezposeln, je čas, ki je darilo od vesolja za delo na sebi, zato ga izkoristi kolikor se da. To je nekaj, kar ne izberemo zavestno, je pa zagotovo razlog, da smo ta čas dobili na voljo. Uporabi ga, ker služba ni edino delo, ki ga lahko opraviš. Dela je več vrst, kot sem že omenila. Malo se odpri za drugačne poglede na tvojo situacijo in sem prepričana, da boš najdel kako novo perspektivo.

Srečno in predvsem mirno in počasi naprej ...  smile  :prst:

:prst:  super zapis/nasvet!