Za zdravje: Bakterije v hiši

Ali res veste, kje se v vaši hiši skrivajo patogene bakterije?

Besedilo: projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

V zadnjih desetletjih smo objavili vojno bakterijam in na strežaj odprli vrata kemičnim bojnim strupom, s katerimi se poskušamo rešiti pred tem sovražnikom. Strogi obrazi v belih haljah nas z ekranov prepričujejo, da moramo začeti pri straniščni školjki, ki naj bi bila vir najhujšega… Pa je to res?

Napačna tarča
Morda vas bo presenetilo, vendar stranišče še zdaleč ni mesto, ki je najbolj poseljeno z bakterijami. Vaša kuhinjska deska je lahko 200-krat bolj poseljena z bakterijami od vaše straniščne deske. Na lestvico najhujših virov okužbe v hiši sodijo:

Gobice za pomivanje posode – to je res idealno okolje za razvoj in prenašanje bakterij neposredno v vaša usta. Gobice so vlažne, z njimi pogosto peremo tudi ostanke hrane, ki so vmes postala živahna gojišča. Pravilno rokovanje zahteva, da gobico po uporabi dobro operemo in pustimo, da se posuši. Bakterije ljubijo vlažno okolje, v suhem pa težko preživijo. Gobice redno dajte v pomivalni stroj ali jih prekuhajte. Če imate doma mikrovalovno pečico (upamo sicer, da ne), jo lahko koristno uporabite samo za dezinfekcijo gobic in pomivalnih krpic. Po navedbah dr. Mercole so suhe gobice v mikrovalovni pečici sterilizirane v 30 sekundah, mokre pa v eni minuti.
Dobro je imeti več  gobic. Na primer eno za redno čiščenje, eno za problematične posode in eno za posode hišnih ljubljenčkov.

Rezalne deske
Zareze, ki sčasoma nastanejo v deskah, ali slabo umite površine, so raj za bakterije in glive. V resnici je skoraj nemogoče deske redno sterilizirati, zato je najbolje, da varnost v kuhinji vzdržujete tako, da imate več desk, ki jih shranjujete ločeno in uporabljate za različna živila.
Deska za zelenjavo in sadje je najmanj sporna in jo lahko hitro umijete brez agresivnih sredstev.
Deska za meso ali ribe pa je že druga zgodba. Kot morebitno gojišče patogenih organizmov morate z njo ravnati izredno pazljivo.
Ljudje pogosto pozabljajo, da so salmoneli mamljive vse beljakovine, zato lahko tudi tofu, sejtan ali siri predstavljajo odlično gojišče. Zapomnite si, da beljakovin, ki jih ne boste termično obdelali, nikoli ne režete na deskah, na katerih ste pripravljali surove beljakovine (npr. ribo ali meso). To v praksi pomeni – ena deska za sejtan, tofu, sir itd. in druga za ribo ali meso.
Da desk ne boste zamešali med seboj, si omislite barvno različne deske. Na primer zeleno za zelenjavo, rdečo za meso, rumeno za sire itd.

Površine v kuhinji
Zlasti če imate navado površine obrisati z gobico, s katero pomivate posodo, so lahko vaše delovne površine gosto poseljene s takšnimi in drugačnimi bakterijami. Največ so jih našli na gumbih štedilnika.

Odtoki
Še eno priljubljeno gojišče bakterij. NI nujno, da odtoke zasipate s kemikalijami. Zadovoljive rezultate lahko dosežete tudi s sodo bikarbono, kisom, slanico, z vrelo vodo itd.

Ročaji
Priznali boste, da kuhanje pogosto pomeni umazane roke. Z njimi odpiramo hladilnik, predale, se dotikamo gumbov in pripomočkov. Zato se spomnite in jih redno umivajte z belilom, vitaminom C, s kisom, sodo bikarbono ali kakšnim drugim naravnim čistilom.

Zobne ščetke
Ali se spomnite in zamenjate zobno ščetko po infekcijski bolezni? Kolikokrat ste jo dezinficirali. Dr. Mercola priporoča, da bi jo zamenjali vsake tri mesece. Kakšna bo njena življenjska doba, je odvisno od velikega števila dejavnikov. Lahko se navadite, da po umivanju zob ščetko dobro operete in jo položite v koncentrirano slanico.
Držanje vlažnih zobnih ščetk v škatlicah ali uporaba pokrovčkov jih ne bo obvarovala pred mikrobi. Ravno nasprotno. Ker bodo ščetke dalj časa vlažne, bodo pogoji za razvoj mikroorganizmov v njih idealni.
Podobna raziskava druge skupine znanstvenikov je pokazala, da so v samem vrhu nečistih predmetov še tipkovnice računalnikov, mobitelov in volan v avtu.

Brez panike!
S tem, da smo vas spoznali z najbolj poseljenimi območji vašega gospodinjstva, vas nismo želeli spodbuditi k večji uporabi čistilnih sredstev. Dobro pa je vedeti, kje so. Dobro je poskrbeti za to, da njihova številčnost ne bo presegla zmogljivosti našega imunskega sistema, vendar pa moramo vsemu navedenemu dodati še nekaj, kar presega materialistične ugotovitve ameriških raziskovalcev.
Frekvenca vašega prostora v veliki meri določa, kateri mikroorganizmi se bodo v vaši hiši počutili kot doma. Masaru Emoto navaja zanimiv poskus z rižem, ki ga predlaga otrokom, da bi jim dopovedal, kakšen je vpliv naših misli na materijo. Skuhajte riž in ga razdelite v dva steklena kozarca. Zaprite ju s pokrovom in pustite na sobni temperaturi pod enakimi pogoji. Enemu kozarcu vsako jutro povejte: »Njami, rad te imam.« Drugemu pa povejte: »Bljak, sovražim te.« Opazujte, kaj se bo dogajalo v kozarcih. Prijateljica, ki je motivirala otroke, da so večkrat ponovili ta poskus, nam je pritrdila, da je »neljubljeni« riž zelo hitro začel smrdeti in so ga preplavile plesni. Tisti, ki je bil deležen pozitivnih sporočil, pa je le mlečnokislinsko fermentiral in na koncu postal krema. Izid poskusa ni presenetljiv, če kaj vemo o sučnosti energije. Tam, kjer je ljubezen, prevladuje desnosučna energija in tam prevladujejo koristne mlečnokislinske bakterije. Zato tudi tistim, ki kuhajo z ljubeznijo, vedno vse uspeva. Tistim, ki se kuhanja lotevajo s strahom, ponavadi jedi ne uspejo. Tam je tudi pokvarljivost hrane višja. V okolju, kjer prevladuje levosučna energija oziroma tam, kjer imajo pomanjkanje energije, pa so na delu patogene bakterije in kvasovke. Stanje v lastni kuhinji lahko preverite tudi eksperimentalno. Skuhajte pšenico ali riž in ju pustite stati čez noč na toplem. Zjutraj ali po dveh dneh ju povohajte. Če boste zavohali prijetno kislost, to pomeni, da v ozračju prevladujejo mlečnokislinske bakterije. Če pa boste zavohali žveplo (vonj po gnilih jajcih) ali kakšno drugo neprijetno vonjavo, potem boste vedeli, da je v zraku »pekleno«.