1

Tema: Za zdravje: Kako že v nosečnosti izboljšati otrokov IQ?

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da se je inteligenčni količnik (IQ) svetovnega prebivalstva v zadnjih petnajstih letih znižal za 10 do 15 odstotkov. Kako ukrepati?

Omega 3

Če nosečnica vsaj v zadnjem trimesečju zaužije dovolj omega 3 maščob, lahko s tem pomembno prispeva k povečanju otrokove inteligence. Manjša je tudi verjetnost za nastanek nevroloških obolenj.

Poznamo živalske in rastlinske vire omega 3 maščobnih kislin. Med prve sodijo DHA, EPA in DPA. Vsebujejo jih sladkovodne in morske ribe, zlasti pa rakci iz mrzlih morij. Torej velja posegati po lososu, skušah, sardinah, ostrigah, tunini, polenovkah, postrveh ter antarktičnih rakcih in oljih iz njih. Najti jih je tudi v jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, vendar ne v vseh. Pogoji reje namreč pomembno vplivajo na vsebnost vitalnih snovi v živilih.

V nosečnosti je pomembno zlasti uživanje maščobnih kislin DHA in EPA. EPA je znana po protivnetnih in antidepresivnih učinkih, DHA pa ima predvsem vlogo graditelja. Možgani so denimo dobesedno zgrajeni iz EPA, zato jo mora prehrana nujno vsebovati tako v času nosečnosti kot v obdobju dojenja, pozneje pa ne sme manjkati v otrokovi prehrani. Pomanjkanje te snovi lahko pri otroku povzroči težave z vidom, slabšo koncentracijo, učne težave, hiperaktivnost, agresijo, depresijo … Pri materi utegne pomanjkanje DHA, do katerega je prišlo zaradi večje potrebe ploda med nosečnostjo in v času dojenja, povzročiti poporodno depresijo. Podobno kot po krivem obtoženi holesterol je namreč tudi maščobna kislina DHA nujno potrebna za delovanje možganov in celičnih membran ter za prenos impulzov med živčnimi celicami.

Tu so še omega 3 maščobne kisline ALA, ki jih je najti v semenih lana in konoplje, orehih ter v oljih iz njih. Maščobne kisline ALA se v človeškem telesu presnavljajo v EPA in DHA, toda njihova presnova je omejena – največ 10-odstotna. Če ste torej vegetarijanka ali veganka, poskrbite, da boste zaužili dovolj maščob ALA (konopljino olje, laneno olje, semena chia). Vsaj v času nosečnosti in dojenja uživajte tudi prehranske dodatke, ki vsebujejo DHA in EPA.

L-karnitin

Kot kažejo nemške in italijanske raziskave, lahko na to, kako zdrav in inteligenten bo naš otrok, pomembno vplivamo tudi z uživanjem L-karnitina med nosečnostjo.

L-karnitin nastaja v jetrih in ledvicah iz aminokisline lizin. Od tam se prenaša zlasti v možgane in srce, kjer skrbi za prenos maščobnih kislin v celične mitohondrije in s tem omogoča presnavljanje v energijo. Tako se poveča raven energije celic, zaradi česar lahko bolje delujejo.

Če nosečnici primanjkuje L-karnitina, obstaja večja možnost, da pride do zapletov v nosečnosti in med porodom. Pomanjkanje lahko povzroči premajhno porodno težo, otrok utegne biti pogosteje bolan ali pa manj inteligenten, kot bi bil sicer.

Prehranski viri so govedina, perutnina, mleko in sir. Če L-karnitin uživate v obliki prehranskih dodatkov, je najbolje, da je v acetilni obliki, torej acetil-L-karnitin. Tako lahko L-karnitin prek krvno-možganske pregrade potuje naravnost v možgane, kjer izboljšuje njihovo delovanje ter jih obenem ščiti pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. To odrasli čutimo kot boljšo mentalno sposobnost in koncentracijo, pri otrocih pa je opaziti celo zmanjšanje simptomov ADHD.

Jod

Z upadom inteligence otrok povezujejo tudi pomanjkanje joda v prehrani nosečnic. Jod v ščitnici spodbuja tvorbo hormonov, ki pomembno sodelujejo pri razvoju in zaščiti možganov. Raziskava, ki so jo na več kot 12.200 otrocih, starih do šestnajst let, opravili na Kitajskem, razkriva, da so otroci, ki živijo na območjih, naravno bogatih z jodom, inteligentnejši od otrok, ki živijo na območjih z malo naravnega joda. Ugotovili so še, da je inteligenca otrok z območij, na katerih je malo naravnega joda, večja, če ženske pred in med nosečnostjo prehrano dopolnjujejo z jodom.

Če ugotovite, da vam primanjkuje joda, si ga lahko priskrbite z ustrezno prehrano ali s prehranskimi dodatki, ki vsebujejo rjavo morsko algo. Joda je veliko v brusnicah, jastogu, kakovostnem mleku in mlečnih izdelkih (denimo nav. jogurt), polenovki, sušenih morskih algah …

Železo

Tudi pomanjkanje železa med nosečnostjo lahko pri otroku povzroči trajne učne motnje in težave s pomnjenjem.
Železo je pomembno za pravilen razvoj možganskih celic, ki proizvajajo mielin. Mielin je snov, ki obdaja živčna vlakna ter omogoča njihovo zaščito in optimalen prenos živčnih impulzov. Železo je pomembno tudi za izgradnjo živčnih prenašalcev.
Dobri viri železa v prehrani so gosja in goveja jetra, govedina, rdeči fižol, leča, sezam, črna čokolada, jajca, melasa, fige, klamatske alge … Veliko ga vsebujejo tudi nekateri funkcionalni sokovi.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com