Stres ogroža proizvodnjo celične energije in ravnovesje mikrobioma!

Stres igra pomembno vlogo pri rušenju našega zdravja. Raziskovalci ugotavljajo, da tako telesni kot duševni stres

načenja naše zdravje, zato je obvladovanje obeh zelo pomembno. Preberite, kaj vse ogroža in kako si lahko

pomagate.

Stres najprej načne celične elektrarne

Stres najprej povzroči poškodbe na ravni mitohondrijev, šele nato se poškodujejo celice. Tako utegnejo nastati

poškodbe dednega materiala mitohondrijev (mtDNK ), lahko pa pride tudi do motenj v delovanju mitohondrijev …

Mitohondriji so naše celične elektrarne. Brez njih celice ne morejo dobiti energije, ki jo potrebujejo za opravljanje

vseh svojih nalog. Slabše delovanje celičnih elektrarn torej povzroči tudi težave v delovanju celic, v skrajnem

primeru pa pripelje celo do njihovega odmiranja.

V celicah, ki v telesu opravljajo zahtevne naloge, zaradi česar imajo tudi veliko potrebo po energiji, je veliko

tovrstnih celičnih elektrarn. Takšne so denimo srčne, kostne, možganske in jetrne celice, pa tudi celice na površju

črevesne sluznice. Jetrne celice vsebujejo po dva tisoč mitohondrijev, srčne celice več deset tisoč, medtem ko jih

kožne celice premorejo le nekaj sto, rdeče krvničke pa sploh ne. Težave v delovanju mitohondrijev se zato

pogosto navzven kažejo, kot mišična slabost, utrujenost, težave s srcem in možgani ter živčevjem oz. počutjem.

Razloge, da se mitohondriji poškodujejo prej kot drugi deli celice, raziskovalci pripisujejo evoluciji. Evolucijsko naj

bi mitohondriji izvirali iz prostoživečih aerobnih bakterij. Povedano drugače, v daljni preteklosti so bili mitohondriji

prostoživeči organizmi, zdaj pa živijo v sožitju z našimi celicami. Celica jim priskrbi hranilne snovi, mitohondriji pa

zanjo proizvajajo energijo (ATP). Ker mitohondriji izvirajo iz bakterij, naj bi bil njihov dedni material tudi občutljivejši

od dednega materiala celic. Raziskovalci ocenjujejo, da je dedni material mitohondrijev od pet- do desetkrat

občutljivejši na poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, kot dedni material celice. Da so po občutljivosti na

stresorje, ki poškodujejo njihov dedni material, mitohondriji zelo podobni bakterijam, dokazujejo tudi raziskave z

antibiotiki. Močni antibiotiki, ki uničujejo bakterije, obenem tudi močno poškodujejo mitohondrije v celicah.

Kako stres načne celične elektrarne?

Raziskovalci še ne vedo natančno, kaj vse uničuje mitohondrije, znano pa je, da jim škoduje vse, kar povzroča

naraščanje deleža prostih radikalov v celicah in upadanje deleža znotrajceličnih antioksidantov, kot je glutation.

Enako velja za pomanjkanje vitalnih snovi. Mitohondriji so namreč zelo občutljivi na poškodbe, ki jih povzročijo

prosti radikali!

Povečanje deleža prostih radikalov povzroči tako duševni kot telesni stres. Tradicionalne medicine razlagajo, da

duševni stres (jeza, žalost, strah, skrb, pohlep …) zmanjša pretok vitalne življenjske energije skozi posamezne

organske sklope, slabša njihovo delovanje in že s tem povzroči zastoj oziroma kopičenje prostih radikalov v

prizadetih celicah.

Tudi telesni stres, ki ga povzročajo ekstremni športi, težko telesno delo, strupi v hrani (meso, polno nitratov,

konzervansi, ostanki pesticidov in antibiotikov …), strupi v okolju (živo srebro, BPA v plastiki …) in zdravila (statini,

antibiotiki …), lahko poveča delež prostih radikalov v telesu in povzroči poškodbe mitohondrijev. Znano je, da

zdravljenje vnetij z »baktericidnimi« (ne pa tudi z »bakteriostatičnimi«) antibiotiki povzroči resne motnje v

delovanju mitohondrijev, saj poveča kopičenje prostih radikalov v celicah ter zmanjša raven telesnega

znotrajceličnega antioksidanta glutationa. Poskusi, opravljeni na miših, ki so prejemale tovrstne antibiotike, so

pokazali znake oksidativnega stresa v krvi in pojav oksidativnih poškodb tkiv (S. Kalghatgi et al., Bactericidal

antibiotics induce mitochondrial dysfunction and oxidative damage in Mammalian cells). Znano je, da tudi statini

povzročajo motnje v delovanju mitohondrijev. Med njihove neželene učinke spadajo poškodbe mišic in potrtost.

Tudi BPA, ki ga vsebuje plastika, dokazano povzroča poškodbe na mitohondrijih v jetrnih celicah in beta celicah

trebušne slinavke, živo srebro pa povzroča motnje v delovanju mitohondrijev v možganih.

Pomembna tarča stresa je tudi naš mikrobiom

Stres ne poškoduje le celičnih mitohondrijev, temveč tudi naš mikrobiom. Najbrž ni treba razlagati, da zdravljenje

z antibiotiki poleg škodljivih mikrobov pokonča tudi dobre mikrobe naše črevesne mikrobiote (laktobacili,

bifidobakterije …), od katerih je zelo odvisno naše zdravje. Črevesnim mikrobom pa ne škodujejo le antibiotiki,

temveč tudi konzervansi v konzerviranih živilih, ostanki pesticidov, kot je glifosat, itn. Prav raba omenjenega

pesticida (najti ga je v konvencionalni pšenični moki) je v Evropi še vedno zelo razširjena, saj naj bi bil varen za

človeške in živalske celice. Žal so tisti, ki preučujejo varnost pesticidov, spregledali, da je naše zdravje odvisno

tudi od zdravja mikrobioma (laktobacili, bifidobakterije …). Po mnenju raziskovalcev, kot sta Anthony Samsel in

Stephanie Seneff, ga glifosat zagotovo uničuje! Koristnim mikrobom v črevesju povzroča stres tudi pretirano

uživanje sladkorja in bele moke ter izdelkov iz njiju, saj spodbujajo rast škodljivih mikrobov, kot je kandida, in

obenem zavirajo razraščanje dobrih mikrobov.

Tudi duševni stres načenja ravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikrobi. Raziskovalci z Univerze v Ohiu so

ugotovili, da izpostavljenost stresu povzroči spremembe v zgradbi, raznolikosti in številu črevesnih

mikroorganizmov. Mikrobne združbe v črevesju pod vplivom stresa postanejo manj raznolike, poveča se število

škodljivih mikrobov, kot so klostridiji, zmanjša pa število koristnih mikrobov. Imunolog Michael Bailey je s poskusi

pokazal, da breje opice, ki so bile izpostavljene stresu, rodijo mladiče z majhno količino koristnih mikrobov, kot so

laktobacili in bifidobakterije. Psiholog Simon Knowles iz Avstralije je ugotovil, da blato študentov v stresnem času

izpitnih rokov vsebuje manj laktobacilov kot v času, ko niso pod stresom, denimo na začetku študijskega leta.

Vse bolezni koreninijo v črevesju

Če združimo zgornji dejstvi, da stres najprej načne ravnovesje mikrobioma (črevesna mikrobiota) in proizvodnjo

celične energije energetsko zahtevnih celic (celice črevesne sluznice), nam hitro postane jasno, da rek, po

katerem vse bolezni koreninijo v črevesju, še kako drži. Z rušenjem črevesne flore in slabenjem črevesnih epitelnih

celic se prej ali slej začne začarani krog težav. Porušena črevesna mikrobiota in energetsko oslabljene črevesne

celice, ki ne »tesnijo« dobro, ne zmorejo več optimalno opravljati svojih nalog. Med posledice tega spadajo slabo

prebavljanje hrane, pomanjkljivo vsrkavanje hranil, zmanjšana imunska obramba, vdor toksinov, škodljivih

mikrobov in neprebavljene hrane skozi puščajoče črevo, škodljivo razraščanje kandide in še kup drugih težav, ki

izvirajo iz tega. Raziskovalci ocenjujejo, da je takšno stanje krivo za nastanek 80 odstotkov obolenj!

Da se ne bi ujeli v začarani krog posledic stresa, ga je treba čim prej in čim bolj celostno obvladati. Prav zato je

vedno dobrodošlo – če že ne kar nujno – krepiti črevesno floro in podpirati dragocene celične elektrarne. Pri tem

so v pomoč mlečnokislinsko fermentirana živila (kefir, sirotka, kimči, jogurt, mlečnokislinsko fermentirani zelenjavni

sokovi …), večstopenjsko fermentirani pripravki, kakovostni probiotiki, antioksidanti (ekološko sadje in zelenjava,

začimbe, vitamin C, resveratrol …) in vse drugo, kar pomaga razstrupljati telo. Tako večstopenjsko fermentiran

eliksir z 31 sevi učinkovitih mikroorganizmov obnavlja mikrobiom in obenem podpira celične elektrarne. Na

Univerzi v Leipzigu so z in vitro mitohondrijsko analitiko dokazali, da tak pripravek tudi za petkrat poveča

nastajanje energije (ATP) v mitohondrijih. Raziskava, ki so jo opravili na Inštitutu za celično biologijo v Schongauu,

pa je pokazala, da poleg tega za 60 odstotkov zniža raven oksidacije, torej gre za odlično podporo celičnim

elektrarnam.