<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom">
	<title type="html"><![CDATA[Pesem Duše - Otrokova agresivnost]]></title>
	<link rel="self" href="https://www.pesem-duse.com/forum/feed-atom-topic1099.xml" />
	<updated>2017-09-15T12:39:01Z</updated>
	<generator>PunBB</generator>
	<id>https://www.pesem-duse.com/forum/topic1099-otrokova-agresivnost.html</id>
		<entry>
			<title type="html"><![CDATA[Re: Otrokova agresivnost]]></title>
			<link rel="alternate" href="https://www.pesem-duse.com/forum/post8942.html#p8942" />
			<content type="html"><![CDATA[<p>Nekaj mi je reklo, naj grem gledat še ostala tvoja sporočila in ko sem šla, se opazila, da sva dve leti nazaj že nekaj rekli na to temo. Lahko da nisi do konca predelala tistega, kar sem ti takrat napisala. Drugega jaz pri njej ne začutim, samo to, da se bojuje za svoj prav in da ga želi doseči na vsak način. Začuti se tudi, kar si že tudi napisala v postih - da je v njenem življenju prisotne preveč mamine energije in premalo očetove - oz. si ti kot mama prevzela nase še nekaj očetove vloge zanjo. Kaj storiti? Lahko se odpoveš očetovi vlogi, ki si jo hote ali nehote prevzela nase in jo simbolično, v mislih vrneš nazaj tja, kamor pripada - k njenemu očetu. V bistvu si lahko prebereš vse svoje pretekle poste, vezane na družino in pregledaš ali si vse predelala ali je še kje ostala kakšna zamera, jeza itd. Ne poznam družinske situacije, zato je prek interneta težje karkoli bolj konkretnega predlagati.</p>]]></content>
			<author>
				<name><![CDATA[Urška]]></name>
				<uri>https://www.pesem-duse.com/forum/user6.html</uri>
			</author>
			<updated>2017-09-15T12:39:01Z</updated>
			<id>https://www.pesem-duse.com/forum/post8942.html#p8942</id>
		</entry>
		<entry>
			<title type="html"><![CDATA[Re: Otrokova agresivnost]]></title>
			<link rel="alternate" href="https://www.pesem-duse.com/forum/post8937.html#p8937" />
			<content type="html"><![CDATA[<p>Pozdravljeni,<br />Imam podobno tezavo. Moja stiriletna puncka se vcasih zelo agresivno vede do mene, ali do moje babi (udari, mece stvari na naju) je drugace zelo zivahen in ustrajen otrok. Ko ji nekaj ni po volji oz. je uzaljena, zna imeti tudi histericne napade, ki trajajo tudi do 45 min (enostavno se ne more umirit in joka in krici ne glede na to kar ji se pove in naredi). Ko preneha jokat je kot da se nic ni zgodilo, prijazna vesela, razigrana.<br />Prosim za vpogled/nasvet. Hvala.</p>]]></content>
			<author>
				<name><![CDATA[vrtnica]]></name>
				<uri>https://www.pesem-duse.com/forum/user1753.html</uri>
			</author>
			<updated>2017-09-08T12:47:54Z</updated>
			<id>https://www.pesem-duse.com/forum/post8937.html#p8937</id>
		</entry>
		<entry>
			<title type="html"><![CDATA[Re: Otrokova agresivnost]]></title>
			<link rel="alternate" href="https://www.pesem-duse.com/forum/post8931.html#p8931" />
			<content type="html"><![CDATA[<p>Lahko, jaz sem zaznala samo občutek ljubosumja - s čim je povezano, pa imam zaprt dostop - je potrebno da sama oz. si že sama ozavestila.</p>]]></content>
			<author>
				<name><![CDATA[Urška]]></name>
				<uri>https://www.pesem-duse.com/forum/user6.html</uri>
			</author>
			<updated>2017-09-05T17:37:35Z</updated>
			<id>https://www.pesem-duse.com/forum/post8931.html#p8931</id>
		</entry>
		<entry>
			<title type="html"><![CDATA[Re: Otrokova agresivnost]]></title>
			<link rel="alternate" href="https://www.pesem-duse.com/forum/post8930.html#p8930" />
			<content type="html"><![CDATA[<p>Urška, hvala za odgovor! Slutila sem že, da je problem v meni - najverjetneje gre za to, da sem bila vzgojena v duhu, da je treba biti &#039;&#039;priden in potrpežljiv&#039;&#039;, zato od nekdaj tlačim stvari vase, namesto da bi se postavila zase in so se stvari v meni že tako nakopičile, da zdaj vse to kažem v obliki agresivnosti (nepotrpežljivost, hitra jeza, nezadovoljstvo) do vseh družinskih članov (partnerja, sina in hčerke). Bolj me je presenetilo, da obstaja v meni podzavestno ljubosumje na partnerja - razmišljam, da sem ljubosumna na njegovo zmožnost, da si vzame čas zase in postavi mejo med seboj in otrokoma, še bolj pa na to, da je sposoben sam sprejemati odločitve glede skupnih stvari, jaz pa tega ne upam, da ne bi naredila kakšne napake. Je to smiselno?</p><p>Še enkrat najlepša hvala in lep pozdrav,<br />Tina</p>]]></content>
			<author>
				<name><![CDATA[Tinica2]]></name>
				<uri>https://www.pesem-duse.com/forum/user2043.html</uri>
			</author>
			<updated>2017-09-04T06:44:11Z</updated>
			<id>https://www.pesem-duse.com/forum/post8930.html#p8930</id>
		</entry>
		<entry>
			<title type="html"><![CDATA[Re: Otrokova agresivnost]]></title>
			<link rel="alternate" href="https://www.pesem-duse.com/forum/post8926.html#p8926" />
			<content type="html"><![CDATA[<p>Tina pozdravljena,</p><p>pri pregledu biopolja sina in tebe se zazna, da se stvari dogajajo v tebi in preko tebe on postane agresiven. V tebi se zazna podzavestna agresija do ljudi, ki se meni kaže v obliki občutka večvrednosti do drugih in podzavestno ljubosumje na partnerja. Meni se to kaže kot blokada v pretoku energije, ki se pojicira na sina, zato se tudi v njem javlja podobna blokada, katero pa sam ne ve in ne zna pojasniti. Samo čuti nek &quot;cmok&quot;, kateri mu najeda in se z njim ne zna spopasti drugače kot z agresijo. Na vrhu tega foruma je objavljen transformacijski postopek, po katerem lahko razrešiš, če se v napisanem najdeš.</p>]]></content>
			<author>
				<name><![CDATA[Urška]]></name>
				<uri>https://www.pesem-duse.com/forum/user6.html</uri>
			</author>
			<updated>2017-09-01T10:46:11Z</updated>
			<id>https://www.pesem-duse.com/forum/post8926.html#p8926</id>
		</entry>
		<entry>
			<title type="html"><![CDATA[Otrokova agresivnost]]></title>
			<link rel="alternate" href="https://www.pesem-duse.com/forum/post8919.html#p8919" />
			<content type="html"><![CDATA[<p>Pozdravljeni,</p><p>sem v hudi stiski, zato prosim za pomoč, če lahko kdo pogleda, kaj se dogaja v naši družini - že nekaj mesecev se sin (6 let) predvsem do mene zelo agresivno vede, kadar mu nekaj ni prav - grize, ščipa, tepe ...partner mi pravi, naj ga bolj trdno primem in postavim mejo - da se to ne dela. Jaz ga primem in mu glasno povem, da se to ne dela, vendar je vztrajen, tako da je že večkrat prišlo do prerivanja med nama in tega me je groza - kot bi se &#039;&#039;pretepala&#039;&#039; z lastnim otrokom. Dva dni nazaj sem res hudo vpila nanj, za kar mi je bilo žal in sem se mu tudi opravičila. Včeraj pa je na igrišču metal kamenje v sošolko (med igro, ne iz zlobe) in sem šla do njega, da bi ga ustavila. Ker je kljub opozorilom zmetal kamenje, ki ga je imel v rokah, do konca, smo potem odšli takoj domov - ustrašila sem se, da ne bi prišlo do kakšne nesreče. Naj povem, da je sicer to zlat fant, ko se nekdo z njim individualno ukvarja, sam pa se nikakor ne zna in noče zaposliti, zamotiti. Ima še mlajšo sestrico (5 let). Mogoče še to - ko ga vprašam, kaj ga muči, da se tako obnaša (ko sva oba umirjena), mi ne zna povedati, vendar ve, da se mu nekaj dogaja &#039;&#039;tam notri&#039;&#039;.</p><p>Lepo prosim za kakršno koli povratno informacijo, izkušnjo, karkoli ...</p><p>Tina</p>]]></content>
			<author>
				<name><![CDATA[Tinica2]]></name>
				<uri>https://www.pesem-duse.com/forum/user2043.html</uri>
			</author>
			<updated>2017-08-30T11:24:33Z</updated>
			<id>https://www.pesem-duse.com/forum/post8919.html#p8919</id>
		</entry>
</feed>
