Drugače pa sprejmi svojo usodo takšna kot je in si odpusti za obsojanje svoje situacije in usode.
Skozi težave se lahko duša zdravi, čeprav ni prijetno.

Meditiraj, delaj dihalne vaje...

Pa javi se ko opraviš pregled oziroma raztrupljanje.

Malo se bom razpisal o svojih težavah.
Pred dobrimi petimi leti sem doživel živčni zlom in prišlo je do depresije. Bilo je veliko dejavnikov, ki so pripeljali do tega. Sedaj pa imam kake 4 leta težave s hudo tesnobo oziroma paniko v družbi. Delam s težavo po 4 ure. Težko sem med ljudmi se trudim vendar mi je življenje en velik napor. Na rojstne dneve svojih sorodnikov sploh več ne hodim, ker se bojim da se mi bo sprožila panika. Tudi s prijatelji se več ne družim, mogoče individualno z enim, če greva na sprehod. Imam nekakšno obliko agorafobije ali scialne fobije. Pri starših in s sestro se dobro počutim vse ostalo je velik napor. Recimo v službi ko se eno uro v ponedeljek pogovarjamo kaj smo počeli za vikend mi na tej skupini kjer je 15 ljudi zbija srce in močno me je strah. Tudi na najhujše večkrat pomislim, ker tako enostavno ne morem več živeti. Starši ne rezumejo tega so jezni da se zapiram in nikamor ne grem. Pri stricu, ki ima kmetijo že 2 leti nisem pomagal. Pomoč sem že iskal na ogromno koncih vendar nič zares ne pomaga. Delam dihalne vaje, meditiram, pišem dnevnik, izvajam zdravilni kodeks, berem in se rekreiram.

Zanima me, če mi lahko daste kakšen nasvet in zakaj se mi to dogaja?