Anubis velja za enega najstarejših in najbolj odmevnih egipčanskih bogov, poznanega pod imenom Anpu ali Inpu, sedanja oblika imena namreč izvira iz Grčije. Njegovo ime se pojavlja v najstarejših grobnicah, delih piramid in hieroglifih, vselej pa je predstavljen kot varuh in zaščitnik umrlih, mumificiranja in vladar podzemlja. Poznan je kot prijatelj mrtvih in »tisti, ki odpira pot«, njegove upodobitve pa zasledimo po celotnem Egiptu.

Izgled
Anubis je največkrat upodobljen s temno, črno kožo, ki je včasih rdeče obarvana. Njegovo meso predstavlja zemeljske energije, s katerimi je globoko povezan, barva pa je podobna temnim tlom reke Nil. Bogata, plodna zemlja je bila v starem Egiptu visoko cenjena, zato so ga imenovali tudi »Khem« ali »Črna zemlja«. Črno barvo so poleg tega Egipčani povezovali s ponovnim rojstvom, plodnostjo in varnostjo.
Anubisa največkrat zasledimo kot moškega s šakalovo glavo in levjim repom, kot samega šakala in tudi črnega psa. Pogosto v eni roki drži ANKH, ki simbolizira ključ življenja, v drugi pa žezlo obstoja, kar predstavlja harmonijo med pozitivnim in negativnim aspektom.

Anubis je globoko povezan s šakali, ki so se v Egiptu pogosto zadrževali v bližini pokopališč in tudi izkopavali mrtve. Poleg tega pa prinaša tudi druge karakteristike šakala, kot so oster vid v temi in zvestoba svojemu partnerju – šakali imajo namreč vse življenje istega partnerja.

Miti o rojstvu Anubisa
Anubis sodi med najstarejša egipčanska božanstva in naj bi bil bog mrtvih, preden je Oziris prevzel njegovo mesto. Rojstvo Anubisa v egipčanski mitologiji ni povsem pojasnjeno, saj obstaja dve legendi. Nekateri zagovarjajo, da naj bi bil Anubis sin Ozirisa in Neftis (boginja žalovanja), ki je prevzela podobo Ozirisove žene Isis, Neftisine sestre dvojčice,  in ga tako prevarala, da je zanosila. Druga legenda pa pravi, da sta njegova starša Neftis in Seth (bog puščave, nevihte in tujcev).

Mumificiranje
Anubis velja tudi za boga mumificiranja in pomočnika vseh, ki so izvajali tovrstne rituale. To vlogo je pridobil, ko je bog Seth, Ozirisov brat, Ozirisa ubil, njegovo telo razrezal na kose ter jih raztresel po vsem Egiptu. S pomočjo Isis in Neftis je Anubis ponovno našel dele njegovega telesa, jih združil in mumificiral, tako da se je telo ohranilo.
Egipčanski svečenik, ki je izvajal mumificiranje, se je vselej povezal z Anubisom in dopustil, da ga je božanstvo vodilo pri delu oziroma, da je »postal Anubis«. Po tem je sledil ritual »odpiranja ust«, pri čemer je svečenik izvedel postopek čiščenja telesa, da se je duša lahko povezala s telesom in prešla v onostranstvo.

Slika prikazuje »ritual tehtanja srca«, preko katerega je bilo odločeno ali bo duša lahko prešla v onostranstvo. Kot prikazuje slika, umrlega na prizorišče pripelje Anubis ter nato na tehtnico postavi njegovo srce ter pero boginje Maat, ki predstavlja kozmični red. Na izid čaka Ammit, demon, ki se hrani z mrtvimi. Če umrli ni prestal preizkusa in je bilo njegovo srce težje od peresa, ga je Ammit pojedel. Thot, bog modrosti, spremlja in beleži izid ter odloči, ali je srce umrlega čisto in pravično.
Lahko in čisto srce so imeli vsi tisti, ki so živeli dobro in pravično življenje, tisti, ki pa so živeli grešno, so na tem mestu plačali za svoja dejanja.
Anubis velja tudi za boga, ki dušo umrlega prepelje v onostranstvo. Spremljevalca umrlih na poti v drugi svet imenujemo psihopomp, ki je tudi del šamanske prakse, o čemer smo na blogu že pisali.

Moje izkušnje
Z Anubisom sem se prvič srečala na potovanju v šamanski zgornji svet, v katerem spoznamo svoje duhovne vodnike in pomočnike. Čisto iskreno lahko povem, da ko sem med vodniki zagledala njegovo šakalovo glavo in črno barvo, sem se milo rečeno ustrašila. Navdalo me je z neprijetnimi občutki, stisko in strahom pred tem, da bi se z njim še srečala. Skozi čas, delo na sebi in pogostejši stik z umrlimi, pa sem ugotovila, da je Anubis lahko čudovit in ljubeč vodnik, ki pa te kaj hitro postavi pred dejstvo in na realna tla, ko to potrebuješ    Njegovo vodstvo prinaša preizkuse in soočanje s svojimi globokimi strahovi in tistimi delčki sebe, ki bi jih najraje prikril tudi pred sabo, ampak nagrada za pogum in delo je zelo velika, njegova prisotnost pa me vselej navda z občutkom varnosti in tihe moči, ki ji zaupam. Vedno znova se potrjuje ljudska modrost, da je strah znotraj votel, zunaj ga pa nič ni, če le zberemo pogum in se mu zazremo v oči 

Viri:
http://www.touregypt.net/featurestories/ankh.htm
http://daughterofmaat.hubpages.com/hub/ … ead-Anubis
http://www.egyptartsite.com/anubis.html
http://www.goldendawnpedia.com/Literatu … Anubis.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anubis
http://www.cosmic-mindreach.com/Egypt_Part1.html
http://www.egyptian-scarabs.co.uk/weigh … _heart.htm

Njihove lekcije so zelo jasne, energijsko zelo močne in kadar katero od lekcij osvojim, se ponavadi potem obeta velika sprememba v toku življenja.

ja saj enega imam malo na sumu, da se je danes smukal okoli
:srcek:

    :prst:

Lepo :rose:

drugače pa imam vsekakor enega stalno ob sebi, ker imam tatu 

:srcek:

Malina, ne rabiš Odpri se jim v meditaciji ali pa preberi kakšno knjigo o njih in hitro boš prepoznala znake njihove prisotnosti in vodstva. :rose:

Samorogi v vseh kulturah in na vseh celinah veljajo za mistična, magična bitja in o njih krožijo številne legende. Duhovni učitelji se večinoma strinjajo, da sodijo v 5. dimenzijo, isti nivo, na katerem srečamo tudi angele in druge duhovne vodnike, nekateri šamani pa navajajo samoroga kot svojo žival moči. Povezujejo jih z angeli, vendar je glavna razlika v tem, da angeli delujejo skozi srce, samorogi pa skozi dušo.

Njihova osrednja naloga je, da dušo spomnijo, kdo je, kakšen je njen namen in nam pokažejo, kako naj ga zaživimo.

Samorogi v zgodovini
Ko v naši kulturi omenimo samoroga, si večina predstavlja belega konja z rogom, z ali brez kril. Zanimivo pa je, da so prvotni zgodovinski zapisi o samorogih precej drugačni in se razlikujejo glede na kulture oz. kontinente.

Na vzhodu samoroge običajno imenujejo Ki-lin ali Chi-lin. Veljajo za simbol obilja, sreče, so glasniki dobrih novic in prihajajočih dogodkov, pokazali pa naj bi se tudi ob rojstvu velikih mož in modrih vodij. Prvi zapis o videnju samoroga seže v leto 2.700 pred našim štetjem in izhaja iz Kitajske. Govori o 4 živalih: zmaju, feniksu, želvi in samorogu. Navaja, da samorogi živijo na tisoče let, imajo veliko znanja in modrosti, izražajo harmonijo in nežnost, hkrati pa veliko moč. Po izgledu je samorog tistega časa bolj podoben križancu med zmajem in levom, vendar imajo tudi rog, ki je njihov prepoznavni znak.
V zahodni literaturi sodi prva omemba samoroga v 4. stoletje pred našim štetjem. Grški zdravnik Ctesias je v službi takratnega kralja potoval po Perziji in zapisal zgodbe, ki jih je slišal na poti. Poročal je tudi o nekakšnih »belih oslih«, ki so veliki kot konji, bele barve, z rdečimi glavami in temno modrimi očmi, na sredi čela pa imajo pisan rog. Pravi, da so tako hitri in močni, da jih nobena žival ne more prehiteti.

Samorogi so se pogosto pojavljali skozi zgodovino in o njih pišejo številni svetovno znani avtorji, med drugim tudi Aristotel, Leonardo da Vinci in Shakespeare, zasledimo pa jih tudi v Bibliji.

Samorogi kot vodniki
Diane Cooper pravi, da so samorogi konji, ki se tako kot ljudje vedno znova utelešajo in osvajajo lekcije, vse dokler ne postanejo popolna bitja – takrat se spremeni barva v belo in se dvignejo v soju svetlobe.
Veliki, vstali konji iščejo tiste, ki izžarevajo svetlobo in katerih vizija presega njihov drobceni jaz. Iščejo ljudi, ki si iskreno želijo pomagati drugim in izboljšati svet, četudi samo svoj mali kotiček. Svetloba samoroga je tako močna, da postopno vstopa v ljudi toliko, kot jo je posameznik pripravljen sprejeti.
Pomagajo pri osredotočenosti na vizijo, hrabrijo in vlivajo vero, da nadaljujemo in se soočamo z izzivi in nasprotovanji. Uslišijo želje, ki prihajajo iz duše in tako pomagajo izpolniti zavezo, ki jo je duša sklenila pred vstopom v to življenje.
Zdravijo z rogom, iz katerega se zliva božanska energija, na čustveni, telesni in duševni ravni, lahko pa pomagajo tudi pri raztapljanju karme.

Samorogi naj bi kot vodniki predstavljali tudi prebuditev domišljije in kreativnega potenciala. Opominjali naj bi nas na to, da najdemo način izražanja, ki nam je blizu (pa naj bo to pisanje, slikanje, petje, igranje …) in ustvarjamo iz čiste ljubezni in radosti brez osredotočenosti na finančni vidik naše dejavnosti.

Pri povezovanju s samorogi, prav tako kot z vsemi ostalimi vodniki, moramo biti previdni, da stik navežemo preko Boga (ali tiste sile, ki jo označujemo kot najvišjo možnosto stopnjo zavesti, pa naj bo to vesolje, univerzum, absolut, enost …) oz. imamo trdno postavljen steber božansko – zemeljsko (os sveta). Tako smo gotovi, da so informacije, ki jih prejmemo resnične in v naše najvišje dobro ter ostanemo kljub kontaktu z njimi dovolj prizemljeni.

Znamenja
Samorogovo bližino naj bi prepoznali po naslednjih znamenjih:
-    bela peresa,
-    bele rože,
-    bleščeči diamantni odbliski, iskrice,
-    zvok kopit oz. konj,
-    mavrica, ki se pojavi v času nekega pomembnega dogodka.

Samorog kot žival moči
Samorogi so globoko mistična bitja, ki veljajo za navdihujoče živalske vodnike. Predstavljajo arhetipsko energijo čistosti in nedolžnosti. Po definiciji so magična bitja, ki niso vezana na zemeljsko obliko. Osebe, ki imajo za žival moči samoroga, so globoko povezane z duhovnim svetom, imajo naravni dar za šamanska potovanja in so izredno senzibilni.

Lastnosti samoroga kot žival moči:
-    rog je povezan z odpiranjem tretjega očesa
-    samorog simbolizira čistost, nedolžnost, jasnovidnost
-    so izredno senzibilna bitja, katerih zaznave močno presegajo materialno realnost
-    slovijo po svoji sposobnosti letenja, zaradi česar lahko hitro premagajo velike razdalje in vas varno ponesejo skozi svetove duhovnih realnosti.

Na šamanskem potovanju s samorogom so besede odveč. Pomembno je le, da se v duhu odpremo za čisto svetlobo, ki bo zbistrila naš um in nas razsvetlila z odgovorom. Zaupati moramo svoji intuiciji in se prepustiti.

Moje izkušnje pri povezovanju s samorogi
Povezovanje s samorogi je blažena izkušnja, saj je njihova energija fantastična in izredno močna. Ko sem se v meditaciji prvič srečala z njimi, sem začutila, kako je zasvetila moja duša in veliko podporo, ki so mi jo dali. Manj kot uro po meditaciji me je poklicala kolegica, ki me je povsem presenetila s predlogom, ki je bil povezan s hrepenenjem moje duše. Nisem mogla verjeti
S temi čarobnimi bitji sem se srečala tudi med šamanskim potovanjem v spodnji svet, kjer sem zajahala samoroga, ki je razprl svoja krila in me ponesel v višave. Tako sem na drugačen način začutila njihovo vibracijo in predvsem svoj odnos do težave, ki sem jo takrat predelovala.
Na splošno jih pogosto vključim v meditaciji (ko to začutim), ker z njihovo podporo določene stvari lažje stečejo. Včasih se me dotaknejo z rogom na boleče mesto oz. del telesa, kjer se neka težava kaže in pospešijo proces zdravljenja oz. transformacije. Predvsem pa je lepo, ko čutiš podporo pri uresničevanju želja svoje duše, saj so najbolj temeljno zakoreninjene v nas.

Samorog in lev
Skozi zgodovino so se pojavile številne zgodbe, ki leva in samoroga tradicionalno prikazujejo kot tekmeca in naravna nasprotnika. V najboljšem primeru ta dva lika lahko razumemo kot komplementarna, v najslabšem pa kot nekompatibilna. Oba sta že bila oklicana kot kralja živali, vendar vsak od njiju nosi čisto drugačno energijo:

-    Lev: sonce, ekstrovertiranost, srčnost.
-    Samorog: luna, introvertiranost, umirjenost.

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da moj lev in samorogi čisto harmonično sodelujejo Pogosto so povezani in mi skupaj nudijo podporo vsak na svoj način, kolikor je v dani situaciji potrebujem. Ker sem povezana z obojimi energijami so me zapisi o nasprotovanju presenetili in sem jih morala omeniti Vsekakor se po mojem mnenju tudi pri povezovanju z različnimi vodniki odraža naša naravnanost.

Viri:
Cooper, Diane (2009). Čudežni samorogi - Mitična božanska bitja svetlobe in čiste energije. Ljubljana: Založba Cangura.
http://members.shaw.ca/unicornhaven/UnicornHistory.html
http://richard-mudhar.suite101.com/tote … ar-a303874
http://www.allaboutunicorns.com/lion-and-unicorn.php
http://www.thespiritguides.co.uk/Articl … _5152.aspx
http://www.time.com/time/health/article … 27,00.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Unicorn

na zadnji meditaciji v Brežicah je Urška rekla, da se pri učenju dajanja in sprejemanja lahko odpremo za podporo boginje Hator, ki je njej pomagala pri tem. Ali je kakšna razlika, če se preprosto odprem preko Boga, da se naučim tega/osvojim lekcijo/ozavestim blokade/vzroke in pač prejmem podporo v kakršni koli obliki?

Jaz vidim to tako. Absolutna energija je tako zelo čista in neosebna, da nam lahko na trenutke podzavetno postane dolgočasna. Vodniki so po drugi strani obarvani z energijami (lahko bi rekli tudi arhetipi), ki so naši ljudski naravi bližje in kar nam je bolj domače, hitreje sprejmemo. Zato je mogoče včasih za nas bolje, da določeno lekcijo prejmemo prek vodnika, kot s čiste zavesti. Ampak vsaka pomoč, ki ne prihaja neposredno z vira najvišje zavesti, na določeni stopnji naše zavesti preneha služiti v naše najvišje dobro. To misel je dobro vedno imeti shranjeno nekje v ozadju, da se ne navežemo ali postanemo odvisni od virov energije in podpore.

Ne glede na to, katerega vodnika kličete, toplo priporočam, da se najprej obrnete na tisto, kar sami smatrate kot najvišji izvor zavesti, in "mu" naročite, da si želite povezati s tem in tem vodnikom, angelom, boginjo, bogom ... Naročilo bo torej prišlo z "vrha" do želenega vodnika in vi boste vedno vedeli, da komunicirate točno s tistim vodnikom, katerega ste želeli poklicati. 

Jaz sem jo včeraj klicala, pa mislim, da je prišla, ampak pol pa nič...komunikacija ni stekla 

Enostavno jo pokličeš, da ti pomaga pri stvareh, ki jih hočeš zvedeti, razjasniti ali razrešiti. Se zahvališ za pomoč in navodila.
Lp

Hallo Isis, we have a Crisis 

Jaz do zdaj še nisem razmišljal kdaj sem bolj v stiku z bogom in kdaj se obračam na vodnike. To delam po navdihu in odvisno s kakšnim problemom se ukvarjam. Kadar se obračam ne vodnike oz. boginje in bogove se pa prej pozanimam in seznanim z njimi, glede na to kaj me zanima in kasneje navežem stik z njimi. Redkeje pa tudi v meditaciji spoznam koga na novo. Ena ljubših sta mi Merlin in Saint Germain.