Tekst: Katja Podergajs
projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Novice, da so na vašem vrtu mladi poganjki, ne poznate le vi. Tudi uši so o tem dobro obveščene. Tako kot vi komaj čakate pomlad, da začnete pridelovati hrano, to počnejo tudi mravlje. Iščejo dobro lego, da si zasejejo uši, in jih potem pravočasno pridejo pobrat. Temu se težko izognemo, lahko pa s pridelovalkami uši sklenemo dogovor in si razdelimo teren. V praksi to pomeni, da je potrebno ušem omogočiti boljšo ponudbo, kot so vaše izbrane rastline. Nekaj plevelov je ušem še posebej slastnih, zato bi jih bilo nespametno populiti: predvsem se navdušujejo nad osati in kamilicami. Če jim boste to pustili za pašo, bodo vašo zelenjavo pustile pri miru. Drugi pomembni ukrep je, da poskrbite, da vaša zelenjava ne bo preveč sočna. Če so rastline preveč gnojene, imajo zelo sočne mlade poganjke, ki se jim tudi uši ne morejo upreti. Zelenjava, ki raste z normalnim tempom, je manj slastna, ker pravočasno razvije tudi zaščitne grenčine, ki jih uši ne marajo. Zato si na vrtu lahko pomagamo tako, da rastline poškropimo z vodo, v kateri smo en dan namakali koprive. To pospeši »zapiranje« površine listov. S tem spodbudimo dozorevanje površine listov in ušem ni več tako slastno ugrizniti v njih.
Če so bile koprive namočene daljši čas, potem te vode nikakor ne smete uporabiti za škropljenje ali zalivanje po rastlini, ker jo boste »skurili«. Gnojilo iz kopriv je uporabno za gnojenje, vendar ga škropimo zelo skrbno, da se ne dotaknemo zelenega dela rastlin. Najbolje ga je uporabiti po dežju ali po zalivanju.
Kar sejete, to žanjete!
Ta rek ima veliko pomenov. Med drugim se v teh majskih dneh odloča tudi o tem, koliko težav lahko pričakujete na svojem vrtu. Če imate zdrava semena in sadike, če ste zemljo obdelali v pravem trenutku in če ste pri izbiri časa za setev upoštevali setveni koledar, si lahko obetate manj težav in več pridelka.
Preveč ljubezni zna škodovati tudi rastlinam, zato bodite še posebej pri začetku rasti pozorni, da ne zalivate preveč. Biodinamiki zares zelo malo zalivajo svoje vrtove. Vse postorijo, da bi rastline razvile čim bolj globoke korenine in bi si tako v sušnem obdobju znale same poiskati vodo. Tudi hranila iščejo v globinah tal in od tam prinašajo zakladnico vse bolj redkih rudnin, ki jih naši sodobni hrani močno primanjkuje.
Ne skrbite, da boste lačni – ne potrebujete tone pridelka. Potrebujete pa prav te dragocene rudnine, antioksidante in mnoge zdravilne učinkovine, ki jih lahko dobite le od rastlin, ki so znale same poskrbeti zase.
Če že morate zalivati, zalijte enkrat obilno in pustite koreninam da »tečejo« za vodo. Nikakor ne zalivajte več dni zaporedoma po malem, ker boste s tem oblikovali plitev koreninski sistem, ki bo vso sezono odvisen od vaše intenzivne nege.