SONČENJE IN PREHRANAbesedilo: projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Če se radi izpostavljate soncu, morda ne bo odveč v istem času paziti tudi na ustrezno prehrano. Dokazano je, da mastna hrana v kombinaciji s pretiranim izpostavljanjem UV žarkom poveča možnost za nastanek kožnega raka (Tannenbaum, A.: The genesis and growth to tumors, Cancer Res 2:468, 1942. - Jakobi, H.P.: Effect of diet on tumors induced by ultraviolet light. Amer J Cancer 39:338, 1940. - Baumann, C.A., Effect of diet on tumors induced by ultraviolet licht. Amer J Cancer 35:213, 1939. - Citirano po Kime. s. 93 ff. Nove raziskave potrjujejo te rezultate. - Tako tudi Kime, s. 94. Glej tudi Rusch H.P.: Der Einfluss von Kalorienbeschränkungen und dem Fett in der Nahrung auf die Tumorbildung durch ultraviolette Bestrahlung. Cancer Res. 5:431, 1945). Transmaščobne kisline v strjenih maščobah poslabšajo sposobnost izrabe kisika v mitohondrijih in zato je možnost za nastanek raka večja.
Morda zato ne bo odveč, če opozorimo na ustrezno prehrano tudi med sončenjem. Veliko svežega sadja, zelenjave, zelišč in zelenolistnate solate telo in kožo dobro oskrbijo z vitamini in mineralnimi snovmi. Uživajte le kakovostna, hladno stiskana olja, slaščice; margarina, ocvrte jedi in podobno pa naj bodo na jedilniku čim manjkrat.
Če imate pri sončenju zdravo mero, torej z njim ne pretiravate, a vendar redno stopite na sonce, s tem bistveno pripomorete k preprečitvi nastanka kožnega raka. K temu pripomore blagodejni učinek sonca, ki kožo dobro prekrvavi, poleg tega pa sta tako koža kot tudi tkivo pod njo bolje oskrbljena s kisikom. Ne pozabite, vitamin D, ki ga telo samo proizvaja ob stiku s soncem, je eno najučinkovitejših metod, kako se ubraniti pred kožnim rakom (Holick: Schützenes Sonnenlicht, s. 25).
SONČENJE IN SREDSTVA ZA SONČENJE
Prekomerno sončenje pogosto privede do opeklin, ki kožo močno poškodujejo. Z vsako novo opeklino se poveča možnost za nastanek kožnega raka. Če se ob tem tudi neprimerno prehranjujemo ter kožo v sicer dobri veri obremenjujemo še s sredstvi za sončenje in ostalo kozmetiko, ki največkrat vsebuje sporne snovi, pa je ta možnost še toliko večja.
Porjavela koža dobro ščiti pred opeklinami. Če svojo kožo redno in zmerno izpostavljamo soncu, če se zadržujemo ali svoje delo opravljamo na prostem, koža postopoma vzpostavi mehanizem samozaščite. Pod tem pojmom si lahko prestavljate pigmentacijo kože, debelejšo trdo kožo in tvorbo vitamina D. Poleg tega rjav kožni pigment melanin deluje kot lovilec radikalov.
Ali je možno, da raka povzročajo celo sredstva za sončenje? Prof. Claus Garbe z Univerze v Tübingenu pravi, da za najnevarnejšega kožnega raka, melanom, doslej ni dokazane varne zaščite (Report Mainz, 26.7.2004). Na Univerzi v Iowi so leta 2003 proučili vseh 18 epidemioloških študij, ki so v zadnjih 38 letih poskušale odgovoriti na vprašanje, ali lahko sredstva za sončenje zmanjšajo tveganje za kožnega raka. Rezultat je bil povsem jasen – ne morejo (citirano po: Klaus Maar: Rebell gegen den Krebs, 2004, s. 47)!
Profesor Michael Holick, eden vodilnih strokovnjakov pri raziskovanju vitamina D v svetovnem merilu, zdravstveni politiki očita, da ni na tekočem z novimi izsledki raziskav. V svoji knjigi »The UV-Advantage« obtožuje kozmetično industrijo, da z agresivno in zavajajočo reklamo v ljudeh ustvarja strah pred sončenjem. Zato je danes večina ljudi prepričana, da je sonce škodljivo. Holick kritizira tudi dermatologe, ki prav tako svarijo pred soncem (Hobday: Sonnen ohne Schatenseiten, s. 50). Seveda so razjarjeni dermatologi posledično zahtevali, da Holick zapusti svoje mesto na Dermatološki kliniki Univerze v Bostonu. Kot že tolikokrat prej se je izkazalo, da medicina ne zmore prenesti kritike. Če ni argumentov, sta takoj na udaru človek in njegova finančna eksistenca (Miami Herald, 15.4.2004, www.ernaehrgesund.de/news/holickruecktritt.html).
Zdravnika Frank in Cedric Garland, ki ju je ameriška marina pooblastila za raziskavo vzrokov za kožnega raka, pišeta: »Povsod po svetu se je številno malignih melanomov najbolj povečevalo v državah, kjer so v uporabi sredstva za sončenje. Istočasno se je povečevala tudi stopnja smrtnosti. V ZDA, Kanadi in skandinavskih državah je v zadnjih desetletjih prišlo do močnega porasta melanomov, najmočneje po uvedbi sredstev za sončenje. Med leti 1950 in 1990 se je v Severni Ameriki smrtnost zaradi melanomov pri ženskah podvojila, pri moških pa kar potrojila. V Queenslandu v Avstraliji, kjer so zdravniki že zelo zgodaj in z veliko vnemo spodbujali uporabo sredstev za sončenje, je število smrti nenavadno močno naraščalo. Tam za to vrsto kožnega raka tudi umre največ ljudi na svetu. Za razliko od drugih držav v Avstraliji, kjer sredstva za sončenje še ne spodbujajo tako dolgo, je začela pogostost obolelosti za melanomom naraščati šele mnogo pozneje.« Zdravnika Garland argumentirata, da sredstva za sončenje zavirajo tvorbo vitamina D pod kožo, medtem ko ravno vitamin D zavira nastanek kožnega raka (Garland/Garland/Gorhan: Could Suncreams increase Melanoma risk?, Americal Journal of public health, št. 82, 4/1992, s.614 f. Citirano po Hobday: Sonnenlicht heilt, s. 69f).
Kožni rak je dejansko prisoten v državah, v katerih so v uporabi sredstva za sončenje. Število melanomov se je povečevalo, ko je prišlo do množične uporabe sredstev za sončenje. Ta ista sredstva pa ljudi spodbudijo k brezskrbnosti in pretiranemu izpostavljanju soncu.
Kako lahko torej pojasnimo, da je povečano tveganje za nastanek kožnega raka lahko posledica uporabe sredstev za sončenje?
1. V sredstvih za sončenje so lahko strupi in rakotvorne snovi, ki pripomorejo k nastanku kožnega raka oziroma ga povzročijo. Veliko kemičnih filtrov se je že izkazalo za rakotvorne.
2. Zaradi prepričanja, da smo lahko s sredstvi za sončenje na soncu precej dlje, s sončenjem pretiravamo. Resda krema za sončenje prepreči opeklino in zaustavi UVB sevanje, ne more pa ustaviti UVA žarkov.
3. Krema za sončenje preprečuje porjavelost in debeljenje kože. Zaradi tega je proces samozaščite upočasnjen in koža je manj zaščitena pred intenzivnim UV sevanjem.
4. Sredstva za sončenje preprečujejo tvorbo vitamina D, ki varuje pred škodljivimi žarki.
Med sporne sestavine pri sredstvih za sončenje sodijo UV filtri kot (nemško): p-Aminobenzoesäure, Methoxycinnamate, Benzoephenone). Methoxypsorale je bil odstranjen s trga, potem ko so ugotovili, da se pri ljudeh in miših že pri vidni svetlobi pospešeno tvori kožni rak. Prišlo je tudi do sprememb v dedni zasnovi. Iz poročila ameriškega Urada za živila in zdravila je razvidno, da lahko 14 od 17 losjonov za sončenje ob uporabi na soncu deluje rakotvorno, ker vsebujejo sestavino PABA (Para-Aminobenzoic-Acid). PABA v mnogih sredstvih za zaščito pred soncem uporabljajo kot kemično svetlobno zaščito. Druge raziskave so prišle do sklepa, da lahko PABA povzročajo genetsko škodo na DNS kožnih celic (W. Allen: Suspected Carcinogen found in 14 of 17 Suncreames, St. Louis Post Dispatch, 9.3.1989. – Libermann: Die heilende Kraft des Lichts, s. 199).
Kemični svetlobni zaščitni filtri se razkrojijo, ko pridejo v stik z UV svetlobo. O kemični sestavi produktov razkrajanja je komaj kaj znanega, saj komajda obstajajo raziskave o njihovi škodljivosti. Že nekajkrat se je zgodilo, da so s trga umaknili kemične svetlobne zaščitne faktorje, ker so bili rakotvorni. Nihče ne more reči, katere kemikalije, ki jih brez pomislekov uporabljajo v sredstvih za zaščito pred sončenjem, se bodo kmalu izkazale za strupene ali rakotvorne. Toksikološke raziskave so drage, zato do njih pogosto sploh ne pride.
Proučevali so otroke, ki so jih starši mazali s kremami za sončenje, in ugotovili, da so se pri njih pogosto pojavile lise na jetrih, kar je dejavnik tveganja za poznejše melanome. Pri otrocih brez kemične zaščite proti sončenju ni prišlo do nastanka dodatnih lis na jetrih (Hobday: Sonnenlicht heilt, s. 70).
Vsekakor je veliko bolje, da se odpravimo v senco ali kožo zaščitimo z oblačili, kot pa da nanjo nanašamo kemične UV filtre.
]]>
Čisto pozabljam, da brez sonca ne bi bilo takšnih lepih stvaritev okoli nas. :rose: