Bistvo mojga problema ja da se jst počutim kot da me nekdo ful sovraži in se bojim da se mi bo maščeval.In da bom šla zdej še enkrat transformirat te obcutke boja in konflikata, ker mislim da se niso cist.   Ampak se pa ob tem blazno sprasujem od kje to pride,

Barbiiy včasih več ni negativnih občutkov, obstaja pa še spomin na te dogodke kot tudi slika, ki ti lahko zopet nalaga negativne občutke. Odpri se za božji pogled dogodka.

Barbiiy, kadarkoli kaj začutiš se najprej postavi v svojo povezavo božansko – zemeljsko in ko si v povezavi božansko - zemeljsko, pa še vedno čutiš, je lahko tvoje ali pa čutiš preko kolektivne zavesti. Če ni tvoje bo občutek izginil za par trenutkov.

Poskusi iti v šoping center in si pred šoping centrom postavi svojo povezavo bog – zemlja – ti. Nato notri nekaj časa zavestno bodi pozorna na svoje občutke, če nič ne zaznaš se zavestno odpri energijam, ki se nahajajo v tistem prostoru (samo toliko, da jih občutiš), pozornost daj stran s povezave bog - zemlja in poskusi zaznati svoje počutje, nato še poglej kaj se dogaja s tvojo povezavo. Nato zavestno zopet postavi povezavo bog – zemlja in za nekaj trenutkov bodo energije ki niso tvoje izginile. Če ne, ni mus, da niso tvoje, ker je noter kar veliko različnih energij, naredi zavestno povezavo zunaj in poglej kaj se dogaja s tabo ali imaš enako energijo kot si jo imela preden si prišla. Včasih je notri potem ko te prežamejo tuje energije zelo težko narediti povezavo, zato raje naredi  še zunaj. Večkrat poskusi na različnih mestih.

To kar ti sprašuješ o energijah, je  pomembno da veš razlikovati med tem, če je tvoje ali ne in kako priti do pravilnega odgovora in zato bo to tudi osnova na novi delavnici, da se vsak nauči razlikovati energije, kot tudi vedeti na kakšen način prepoznati moteče stvari, kako priti do odgovorov in kaj narediti s tem, da več ne bo moteče.

Drugače obstaja več različnih načinov da odkriješ stvari. Ne zdi se mi smiselno opisovati stvari, ker jih je potrebno probat.

No povedat hočem pa to,

zoran če se spomnis, ko si mi v eni drugi  temi rekel da ce sm to začutla ( da so ponosen narod, ki so jih ponizal) da naj to spucam pri sebi. In fora je v tem, da jst večkrat pri ljudeh kaj začutim in potem ne vem a je moje a je njihovo a si to kr mal domisljam. A mi poveš kako ti to veš, ko pogledaš kakšen vzorc ima kdo,da to res je to, da to je v človeku?

Delavnica je fantastično uspela iznad vseh pričakovanj. Dobil sem samo še en dokaz, da stvari delujejo, da se jih da na lahki način spremeniti in to precej na hitro. V dveh dneh smo uspeli spremeniti približno 500 različnih vzorcev in prepričanj, ter postaviti novo realnost, vključno z novimi vibracijami in občutki. Delavnica je predvsem bila zasnovana na občutkih, vibracijah, da pridemo do tistega kar hočemo in da vemo na kakšen način vse to narediti. O delavnici ki še ne vem kako se bo imenovala, njenem namenu in vseh stvarem, ki bodo vključene v njo, napišem več, najverjetneje drugi teden.

:prst:  :prst:  :prst: Same dobre novice!   :rose:

Ar3ka sedaj vidim, da ti je bilo dovolj odlašanja in da si prevzela odgovornost za svoje življenje v svoje roke. Vsaka čast.  :prst:  :prst: :prst:

Mi je končno le dosadilo smiliti se sama sebi.  In prav super občutek je! :prst:   

Kako je bilo na delavnici? 

Delavnica je fantastično uspela iznad vseh pričakovanj. Dobil sem samo še en dokaz, da stvari delujejo, da se jih da na lahki način spremeniti in to precej na hitro. V dveh dneh smo uspeli spremeniti približno 500 različnih vzorcev in prepričanj, ter postaviti novo realnost, vključno z novimi vibracijami in občutki. Delavnica je predvsem bila zasnovana na občutkih, vibracijah, da pridemo do tistega kar hočemo in da vemo na kakšen način vse to narediti. O delavnici ki še ne vem kako se bo imenovala, njenem namenu in vseh stvarem, ki bodo vključene v njo, napišem več, najverjetneje drugi teden.

Točno tako kot si napisal: napadalec in žrtev enako vibrirata.

Pomembno je da se tega zavedamo, čeprav nam včash ni lahko priznati.

Ar3ka sedaj vidim, da ti je bilo dovolj odlašanja in da si prevzela odgovornost za svoje življenje v svoje roke. Vsaka čast.  :prst:  :prst: :prst:

V temi Občutki sem pisal o tem, da večinoma v popolnosti poznamo občutke, ki jih ne želimo. O vseh teh stvareh sledi še nadaljevanje in so delavnice v pripravi. Ena delavnica poizkusna bo za par dni, zato bom tudi verjetno odsoten iz foruma do srede.

Kako je bilo na delavnici? 

Tako sem bila ogorčena in šokirana glede tega, da sem o tem komaj spregovorila, potem pa se mi je počasi začelo svitati, kje bi lahko bil problemčič. Moj brat je podobne starosti, kot so bili ti fantje in moram priznat, da na hipe nimava ravno dobrega odnosa. Nekako ga ne sprejemam popolnoma, tudi spoštujem ga včasih ne, čeprav lahko zanj z gotovostvo rečem, da ga imam rada. In to so mi ravno oni pokazali - če jaz ne spoštujem njih, zakaj bi potem oni mene. Nikakor ne mislim sicer, da je bilo njihovo ravnanje sprejemnljivo (ampak to je zadeva, s katero se bodo morali oni soočit, ne jaz), so mi pa pokazali, da moram spoštovati vse ljudi, tudi na hipe podivjane 17-letne pubertetnike moškega spola, vključno s svojim bratom. 

Odkar sem se lotila situacije, ki me je v otroštvu zelo prizadela, se dogajajo kar zanimive stvari, pa ne samo v meditaciji, ampak tudi v realnem življenju. Zanimivi dogodki, situacije, ki mi vsekakor pomagajo razreševati zadeve. :prst: 

Danes je bilo v smislu 'uvidov' še posebej fajn. Sem zelo jasno dojela, da so mi ostali otroci samo pokazali svoje nesprejemanje same sebe in potem sem se sama zapletla v občutek žrtve (boga jaz, nihče me ne mara, vsi so kruti do mene), nato pa sama postala napadalec (občutek 'ubermenschevstva' - boli me k* za njih, itak bom dokazala, da sem bolj uspešna od njih ipd.). Uspela sem odpustiti tudi tistim vpletenim, ki jim do sedaj nisem mogla (in spet sem tukaj zelo jasno zaznala, kdaj sem bila jaz agresivna do njih, poleg tega pa tako nisem znača sprejeti ljubezno oz. pomoči - nisem se počutila vredno, da me ima, kdo rad). Točno tako kot si napisal: napadalec in žrtev enako vibrirata.

Tako sem tudi glede prevzemanja odgovornosti dojela, da se lahko še naslednjih 100 let ali pa 100 življenj vrtim v krogu žrtev - napadalec, in krivim za svojo nesrečo družbene razmere, raznorazne 'hudobce', okoliščine, starše, rodbino, nesrečno otroštvo, zle duhove, slabo karmo in kozmične vplive, ali pa se odločim, da s tem prekinem - se pravi, da se odloičim, da nekaj spoznam, se naučim in tako presežem vzorec. Oboje je čisto prav - pravico imamo, da izberemo, kar želimo.    

Pač dobila sem gotovost vase, da bom nekoč lahko popolnoma iz srca hvaležna vsem in vsakemu za karkoli so mi naredili v življenju, ker mi v stvari niso prav nič naredili, ampak samo nastavili ogledalo in mi ponudili možnost, da presežem lastne omejitve. Lahko sicer to ogledalo razbiješ, kazače pa pretepeš, ampak ne bo nič pomagalo, ker bodo nova ogledala in novi kazači. 

Sej vem, da je bilo o tem po koščkih že veliko napisanega, ampak se mi je ravno, ko sem pisala o ljubljenčkih porodila ideja, da tudi sama pogostokrat prevzemam nase krivdo, po drugi strani pa se večkrat počutim kot žrtev. Se spomnim, ko sem pred leti prvič prebrala Ogorevčevo KD, sta se mi ta dva vzorca prav pojačala. Deloma mi ju je uspelo preseči. Se mi zdi, da sta občutek žrtve in občutek krivde samo 2 plati iste medalje - neprejemanje odgovornosti zase in za svoja dejanja? Kako preseči ta dva vzorca?

Ko imamo občutke žrtve v sebi imamo prepričanje, da nas je nekdo ali nekaj prizadelo. Lahko so to starši, prijatelji, življenje, okolnosti, bog,…
Karakteristike žrtve so da; kritizira, odpor – napor, občutek da se muči, da nič ne gre, da  je življenje težko, negativno govorjenje, grenkoba,… - če pogledamo na splošno je življenje ena velika bolečina.
Tudi če so cilji pred nami jih zelo težko dosežemo ali se jih odrekamo.

Vprašaj se kaj bi dobila, če bi živela brez občutkov žrtve in krivde?
Ali te je strah tega, kakšno bi imela življenje če ne bi imela občutkov krivde in žrtve?
Kdaj si prvič dobila občutke krivde in žrtve?
Kaj si takrat naredila ali kaj se je takrat zgodilo?
Kdo ali kaj te je prizadelo?
Ali te bi bilo strah živeti z novimi občutki, ki bi jih pridobila?
Ali te je strah pustiti občutke krivde in žrtve?
Ali se počutiš bolj ljubljeno ali koristno, ko prevzameš nase občutke krivde in žrtve?
Ali ti mogoče dajejo navidezno varnost?
Ali se dejansko zares hočeš rešiti teh občutkov in zakaj?
Pri katerih osebah ali situacijah si žrtev ali se počutiš krivo?

Če na vsa ta vprašanja ne veš odgovor, pol je verjetno prenesen program iz preteklih življenj.

Žrtev in napadalec imata vedno isti vzorec. V enem delu življenja si žrtev v drugem si pa napadalec (ali pa boš postala napadalec) to je vedno tako.
Če te tlačijo npr: starši in od njih prevzemaš krivdo, boš enako to lahko vračala čez čas svojemu partnerju, otrokom, sodelavcem, živalim,- vedno bo nekdo ali nekaj trpelo. Vedno se ta krog sklene – prej ali slej.
Tako, da si v eni periodi žrtev, če to ne rešiš pravočasno postaneš napadalec. Podzavestno postaneš napadalec, da se tega niti ne zavedaš. Lahko celo trpinčiš sebe, zaradi tega ker imaš v podzavesti program žrtve. Zato se vrtimo v krogu in smo ujeti v težavo, rešitve pa ni.
Dokler tega ne razumeš, da imata žrtev in napadalec enak vzorec, boš se vrtela v krogu.

Ko boš ugotovila vzrok kje (zakaj) je nastal, odpusti najprej sebi, nato tej osebi, situaciji, stvari in na koncu poglej: Vprašaj se kaj se lahko iz tega naučim?
Ko boš vedela, kaj si se iz tega naučila ali kaj te je naučilo si končala proces. Dokler pa ne veš kaj si se naučila, pa bo proces še trajal naprej.
Potrebno je tudi odpustiti zamero, če je in usmeriti misli v tisto kar si se naučila ali dobila ven iz te situacije.
Pol pa sledi olajšanje.
To ni namenjeno samo tebi ampak vsem, ki smo imeli ali imamo kdaj občutke žrtve ali krivde.

V temi Občutki sem pisal o tem, da večinoma v popolnosti poznamo občutke, ki jih ne želimo. O vseh teh stvareh sledi še nadaljevanje in so delavnice v pripravi. Ena delavnica poizkusna bo za par dni, zato bom tudi verjetno odsoten iz foruma do srede.