Potrebno je torej povrniti vse dele duše v sedanji trenutek in aktivirati celjenje. To se bo počelo na novi delavnici.

Ja

Ne vem kaj si točno ti predstavljaš kot usodo, zame je usoda, da če vidim, čutim, hočem nekaj narediti pa me je strah ali mi se ne da, ali odlašam (češ še ni pravi čas) – takrat sem ujet v usodo, ker vem da hočem nekaj drugega in to čutim, a kaj ko nič ne naredim.
Zame je ujetost v usodo pač to, in lahko cvilim, tulim, a kaj če se ne bom premaknil. Dokler si odvisen od drugega si ujet v usodo – no ne glih v čisto vseh stvareh. 
Ko pa čutiš in veš, da je potrebno nekaj narediti, pa ni važno tudi če še ne veš kako boš to naredil, važno da se zmigaš in greš proti temu kar hočeš, pa ni važno tudi če je težko - si sam krojiš usodo.

Hm
Razloži mi prosim to, "kaj mi hočemo", misliš na um ali na kaj drugega?

Jaz večinoma ne vidim duše ampak jo čutim in se pogovarjam z njo. Duša ima sedež v prsnem košu ampak to ni na fizični ravni, je na tretji ravni. Drugače je pa potrebno da je porazdeljena po celem telesu.

Prva raven je naše fizično telo.
Druga raven je naša aura in v auri so čakre.
Tretja raven je linija hare ali linija našega namena, življenjskega poslanstva (povezava Božansko – Zemeljsko) in na tej liniji smo mi videti kot snop svetlobe, na kateri so točke tantiena  in sedeža duše.
Četrta raven je raven jedrne zvezde ali vsega kar obstaja.

Ljudje na različne načine zaznajo dušo. Lahko da je čutil, da si v težavah, da si stisnjen ali kaj drugega, to je sedaj težko komentirati.

Potrebno je torej povrniti vse dele duše v sedanji trenutek in aktivirati celjenje. To se bo počelo na novi delavnici. :prst:  :prst:

Duše si izberejo scenarij.Tu lahko torej govorimo o usodi. Postavlja se mi vprašanje, v kakšni meri lahko spremenimo usodo in živimo kar hočemo? Nekatere stvari vem da so nam  namenjene, da jih doživimo.
Zelo mi je zanimivo, da ima duša svoje plane in scenarije, ne glede kaj mi hočemo (kot da ne bi bila del nas).

Zanima me, kako izgleda duša iz tvoje perspektive oz. kako ti dušo vidiš? Ima neko obliko, barvo, velikost? Sedež duše je v srcu, a ne? Pri neprizemljenih in razpršenih ljudeh pa duša uhaja ven iz telesa.

Sprašujem zato, ker mi je nekoč nekdo, ki ga sicer sploh ne poznam, omenil, da je bila moja duša zlorabljena. To je bil tudi edini stik z njim in je pri tem ostalo. Sedaj pred delavnico, sem pa začel spet o tem razmišljati.

V katerih primerih oz. kdaj lahko govorimo, da je duša zlorabljena?
Je to med inkarnacijama, v maternici...? Lahko neka tuja stvar zlorabi dušo?

Duša je lahko zlorabljena, ko izkorišča svojo moč v slabe stvari, ko delaš kontra sebe in se tega zavedaš, takrat črpaš moč duše ali energijo duše iz prihodnosti. Ko ne delaš etično do sebe ali drugih, ko je ego močnejši in glasnejši od duše.

Zopet pa če ne uporabljaš svojo moč je skoraj enako, ker duša trpi ujeta, razlog je pa lahko spomin na izkoriščanje moči iz preteklosti (preteklih življenj), podedovani spomini po prednikih ali po celem narodu.
Duša ko doživi šok ali več šokov se zaprejo določeni deli duše in tudi takrat ne moremo priti v stik z dušo ali smo le delno lahko, večinoma čutimo tudi bolečino(stiskanje in strah) v prsih.
Z velikim šokom ali nesrečo, lahko tudi duša ostane zunaj telesa, takrat duša hrepeni, da bi šla čim prej iz tega sveta – posledično smo lahko zaradi tega bolni ali nam ne gre v življenju.
Duša katera je umrla v preteklem življenju a njeno telo ni bilo pokopano (obred narejen).
Duša od katere se še sedaj uporabljajo kateri deli telesa iz preteklega življenja za obrede, čaščenje, ..(mumije, muzeji,..)
Ujete duše, ki po smrti ostanejo med svetovi tudi lahko trpijo.
Pol so tukaj duše, ki so v zameno za nekaj (recimo moč, uspeh,..) sklenile pakt z bitji, ki niso v božji svetlobi, so vsekakor lahko zlorabljene.
Vendar si po drugi strani sami izberemo scenarij, ki ga hočemo odigrati v življenju, tako da ne vem če je to glih zloraba, prej izkušnja, razen pri temu če gremo po čisto drugi poti in tukaj lahko zaidemo in se ujamemo v razne svetove in da ni izhoda – večinoma zaradi kompromisov s temi bitji.
Lahko smo tudi ujeti med svetovi, takrat bomo se na nekoga nalepili in lahko prevzeli identiteto osebe.

Da bo lažja predstava, duša je kot hiša z milijon odprtih oken skozi katera priteka zrak in sonce. Ko mi doživimo šok, travmo se delčki te energije premaknejo lahko v druge svetove, ostanejo ujeti v travmi, pri drugi osebi,… Pomeni hiša je še vedno na mestu vendar del te energije več ni – se okna zaprejo in ne prihaja več zrak in ne sije več sonce.
Če je to veliki šok se lahko tudi 50,60,70,80 % oken od enkrat zapre in takrat nastopijo velike težave.
Te delčke je potrebno pridobiti nazaj, drugače ni dovolj podpore, volje, motiva,... od duše in takrat je tudi velika možnost da prevlada um in um izkorišča nemoč duše.

V veliki večini gre za učenje duše ali iskanja pomoči, če so spomini iz preteklosti prišli na površje.

Imaš ti kakšen primer?

V katerih primerih oz. kdaj lahko govorimo, da je duša zlorabljena?
Je to med inkarnacijama, v maternici...? Lahko neka tuja stvar zlorabi dušo?