Ali ste vedeli, da je povprečen dom v notranjosti bolj onesnažen kot zrak na prostem, celo bolj kot v urbanih območjih? Onesnaževalci niso samo petrokemične spojine, ampak tudi spore plesni in prah.

Se še spomnite vonja po sveže pleskanem? Gre za topilo, ki izhlapeva, na površini stene pa pušča pigment, ki daje pleskanim stenam barvo. Tu so še veziva in razni dodatki, kot so fungicidi (proti glivam in plesnim), biocidi (za dezinfekcijo), konzervansi. Zdaj ste si morda oddahnili, ker ste te vonjave dali skozi že pred leti. Res je, da največ strupenih snovi izhlapi med barvanjem, a žal konvencionalne barve ne izhlapevajo samo leta, ampak desetletja! To seveda ni vedno nenamerno, saj se morajo fungicidi, biocidi in sredstva proti madežem v konvencionalnih barvah namenoma obdržati zelo dolgo, da opravijo svojo funkcijo. Kar pa vselej ne uspe v poplavi hitrih gradenj, ki pogosto ne predstavljajo dobrih konstrukcijskih in izolacijskih rešitev. Ustvarjajo se vlažni žepi – raj za plesni in gobe, moderni suhomontažni materiali pa so dober vir hrane za njih. Tako moramo poleg kemičnih strupov vdihavati še spore gliv in plesni, ki se zasidrajo sprva v pljučih, nato pa gredo tudi v naše notranje organe in možgane ter preraščajo sluznice (nosno in še katero).

»Sindrom bolnih hiš«

Naše telo pa vztrajno sešteva in ko že pozabimo, kaj bi lahko bil vzrok, se pojavijo različne težave. Gotovo ste že slišali za »sindrom bolnih hiš«, ki s hlapnimi organskimi spojinami (HOS) zastrupljajo svoje prebivalce. Vonj po sveže barvanem izvira prav iz tovrstnega koktejla kemikalij. Eno od raziskav o vplivu barv na bivalno okolje so izvedli na ameriški Univerzi Johna Hopkinsa, z njo pa dokazali, da barve vsebujejo približno 300 strupenih snovi, od katerih jih je vsaj 150 rakotvornih. Konvencionalne barve, ki jih izdelujejo na osnovi olj in topil, so bolj škodljive (40-60 % HOS) kot tiste na vodni osnovi (5-10% HOS). Naravne barve so brez HOS, ali pa vsebujejo zgolj spojine rastlinskega izvora, kot so terpeni iz olj agrumov.

Razdražene oči, sluznice grla in dihal, glavoboli, omotice, kronična utrujenost, suha koža, alergije – vse to povzročajo HOS. V najhujših primerih pa lahko pride do poškodb ledvic, jeter, srca, živčnega sistema, raka in izgube spomina. Na Danskem priznavajo »pleskarsko demenco«, ki nastane zaradi prekomernega izpostavljanja topilom, država pa ljudem izplača odškodnino.
Barve lahko vsebujejo še kancerogena krom in živo srebro, ftalate, vrsto drugih, zdravju škodljivih hlapnih kemikalij, kot sta toluol in kerozin, fungicide, biocide, vendarle pa med sestavinami predvidoma ni več strupenega formaldehida. Preverite etiketo, da je pri oznaki za HOS ničla ali pa vsaj številka blizu nje.

Kakšna je naravna alternativa reševanja težav s plesnimi?

Klasične barve (akrilne, nekoliko boljše so lateks barve) lahko zamenjate z naravnimi barvami, ki jih izdelujejo iz rastlin, rastlinskih olj (laneno, konopljino, sončično), iz mlečnih beljakovin (kazein), sirotke, krede, apnenca, ilovice in gline. Naravne barve omogočajo regulacijo vlage ter absorpcijo neprijetnih vonjav in škodljivih snovi.

Rešitve proti plesnim so lahko naravne barve, narejene na podlagi boratov ali pa mešanice apna ali kakšne druge mineralne snovi ter sirotke.
Še posebej apnene barve s svojim visoko alkalnim in dezinfekcijskim delovanjem odganjajo plesni in glive. Dobra in nekoliko drugačna rešitev za vlago, na primer v kopalnicah, je apneni tadelakt, pri čemer se apno nanaša v debelejšem sloju in se ga gladi, da nastane vodoodbojna površina. Ker pri tem ni fug, se škodljive črne in rdeče plesni ne pojavijo. Plesen, ki se nabere v fugah kopalniških ali kuhinjskih ploščic, pa lahko rešimo najbolj preprosto in naravno z uporabo vodikovega peroksida.
Kazeinska barva prav tako ne vsebuje HOS in je odporna proti pranju.
Nekoliko drugačna rešitev za odpravo vlage in zidne plesni pa je uporaba sistema izolacijskih plošč iz naravnih materialov (kalcijev silikat), ki jih nalepimo na notranjo stran sten. Po odstranitvi zidne plesni, sistem izolacijskih plošč ne dopušča nastanka nove zidne plesni.

Spomladanska 'zelena' prenova

Ste začeli seštevati, koliko škodljivih snovi ste vdihnili od vselitve v vaš dom? Ali pa ste ravno začeli sklepati, da so težave z zdravjem lahko povezane z vdihavanjem spor škodljivih plesni in HOS, ki hlapijo z zidov? Žal ni druge rešitve, kot »sleči« stene, še posebej, če so materiali okuženi z glivami in plesnimi, ter jih na novo obleči, da bi nudili zdravo bivalno klimo.

Zdaj veste, da se račun lahko ne izide in da bo potrebno hujše odklone v vašem zdravju reševati spet s »kemijo« – a tokrat tudi od znotraj! Seveda vam je vselej na izbiro ravnanje po vesti! Pred vrati je pomlad, idealen čas čiščenja in prenove. Ste se že odločili?

Na spletni strani v članku pod istim naslovom objavljamo še nekaj praktičnih napotkov pri nakupu izdelkov z naravnimi rešitvami za vaše stene. Našli boste tudi seznam naravnih sestavin barv ter podrobnosti o škodljivosti glivic v bivalnem prostoru.

Skrivnosti apna
Morda ste že uzrli spomladansko beloposuto njivo – to je gašeno apno! Kmetje dobro vedo, da morajo preveč zakisano zemljo nevtralizirati, zato jo posujejo z apnom, saj bi v zakisani zemlji rastline slabo uspevale. Tudi v telesu, ki je zakisano, se prekomerno razrastejo glivice. Kaj pa je z zakisanimi stenami naših domov? To so »nebesa« za zidne plesni! In tako kot v naravi tudi plesni na zidovih ne marajo apna. Zato se je skozi zgodovino apneni belež izkazal za zelo zdravo rešitev.

Bio in eko zmote o zidnih barvah
Ob besedi eko ali bio je treba opredeliti tudi, kaj je res naravna zidna barva. Beseda je velikokrat pripisana k barvam, ki vsebujejo le eno naravno sestavino, na drugi strani pa imajo dokaj visoko vsebnost HOS. Najdemo tudi primere, kjer nas proizvajalec (ne)hote z oznako bio želi (za-)napeljati k sklepu, da njegove sintetične barve učinkujejo proti bio-loškim pojavom (plesni, gobe), kar nima nobene zveze z naravnim delovanjem sestavin v barvi.

Majhna, tiha in nevarna sostanovalka
Poročila iz Evrope in Severne Amerike pričajo, da je plesen prisotna v najmanj 23 %, ponekod pa tudi v 98 % domov. Uradnih standardov o mejni količini plesni in gliv v zaprtih prostorih za sedaj še ni. Kljub temu je ocenjeno, da 150 do 1000 kolonij v kubičnem metru zraka zadostuje za povzročitev zdravstvenih težav. Glive prizadenejo naše zdravje največkrat na tri načine: infekcija, sledi alergija, nato pa sistemska toksičnost.