Glede podpore je pa tako, da ima vsak svobodno voljo in nikoli nas ne morejo vsi podpirat - tako kot mi nimamo božanske perspektive njihovega namena, oni nimajo naše. Vsak ima svojo pot, svoj namen, največja podpora pa prihaja iz nas samih. Mislim pa, da ko res iskreno slediš sebi, tudi zunanja podpora avtomatsko pride.

:prst:  :prst: 

To pa je zelo, zelo velik napredek – super :prst:

Glede harmonizacije odnosov bi rekla, da sem se tega lotila nekako takole; ko sem začutila neko negativno energijo med mano in še nekom (torej v nekem odnosu), sem šla gledat, kaj je vzrok tej negativnosti. Lahko se je pokazalo, da mi oseba kaže ogledalo, kar pomeni, da ima neke vzorce, ki me pri meni motijo (npr. razpršenost, neorganiziranost, pomanjkanje prevzemanja odgovornosti - lahko je kar koli). Ko sem pri sebi sprostila te vzorce, se je odnos avtomatsko spremenil. Osebe okoli mene mi kažejo na to, česar pri sebi ne sprejemam in mi je to signal za to, da nekaj ni v redu. Vedno, ko imam neko močnejšo čustveno reakcijo, kaže na to, da sama nečesa glede tega nimam razrešenega.

Ko se sprosti ta napetost, pa se svobodno odločiš, ali želiš s to osebo še preživljati čas ali ti pač ne odgovarja. Vendar s tem ne bežiš, ker si pomirjen, to osebo in sebe boljše vidiš, pač sprejmeš svobodno odločitev brez ujetosti in neke nuje, da bi bil z nekom ali pa velikega odpora. Vsak gre naravno svojo pot, nisem postavljala nobenih zidov, blokad ali zaščit. Če sem čutila, sem se z osebo pogovorila, ji povedala, kaj čutim, se opravičila, če sem tako čutila. Zanimivo je, če si predstavljaš, kako bi potekal pogovor sedaj, ko še nimaš razrešenega odnosa, in potem, ko sprostiš blokade. Čisto drugače je Pa tudi oseba nevede reagira na naravnanost tvoje podzavesti, tako pozitivne kot negativne.

Če je odnos čustven in dolgotrajen (družina, partnerji, bližnji prijatelji), so skoraj vedno prisotne neke vezi, ki me ovirajo, težijo. Takrat naredim fragmentacijo, sprostim vezi, karmo, obljube, dogovore, ki niso več v najvišje dobro (po obrazcu Pesem duše), prav tako morebitna negativna čustva, zamere, jezo ipd. Pomembno je, da odpustiš obema - sebi in tej osebi za ta čustva in napake. S časom pa si dovolj oddaljen od odnosa, da lahko zaznaš lekcijo - kaj se učiš skozi to osebo, kaj je namen, da si jo spoznal.

Najbrž se moraš vprašati, zakaj nekega odnosa ne želiš več, zakaj potreba po prekinitvi? Kje so težave, kaj te omejuje, kakšna čustva zbuja v tebi. Pomaga, da si to tudi napišeš, potem pa preveriš pri sebi, kaj je v tebi, da sproža čustvene reakcije, odpor ... kakšen vzorec imaš, da v svoje življenje vlečeš ljudi, ki ti ne odgovarjajo. Vse ima namen, zato je dobro ozavestit, kaj se učiš skozi to.

Glede podpore je pa tako, da ima vsak svobodno voljo in nikoli nas ne morejo vsi podpirat - tako kot mi nimamo božanske perspektive njihovega namena, oni nimajo naše. Vsak ima svojo pot, svoj namen, največja podpora pa prihaja iz nas samih. Mislim pa, da ko res iskreno slediš sebi, tudi zunanja podpora avtomatsko pride. Moji domači na primer so se malo za glavo držali, ko sem se začela ukvarjati z ezoteriko, zdej pa mi mami dela "reklamo" med svojimi kolegicami

Sem zelo vesela, če kaj vprašaš, tako da če te kaj muči ali nisem čisto odgovorila - piši

Marsikaj nam preprečuje čutenje sebe. Sama sem imela zakoreninjene prenekatere blokade: čutenje sebe boli, čutenje sebe prinaša izgubo sebe, strah pred čutenjem sebe, strah pred tem, da bom prizadeta, strah pred videnjem sebe in resnice o sebi, strah pred razočaranjem ipd.

So mi pa doživetja tega prinesla tudi zavedanje o nesmiselnosti oklepanja stvari, kar mi je bilo pokazano skozi perspektivo vode: "Zadrži vodo v rokah". Seveda ni šlo, in smešno je, da se trudimo storiti prav to, saj je to vnaprej izgubljena bitka. Navezovanje in ujetost v stvari, odnose nam daje lažen občutek varnosti, v resnici pa je to zid, ki nam preprečuje, da bi se prepustili in dejansko začutili sebe in se zlili z vsem. Ironija je, da se v tem skriva dejanska brezpogojna varnost, vse ostalo je iluzija.

Sama sem začutila to neskončnost skozi namero, da se povežem s sabo, poglobim globoko vase, se popolnoma prepustim sebi in med potovanjem sem se preprosto osvobajala blokad, za katere sem začutila, da mi stojijo napoti. Koristilo mi je tudi to, da sem se prej pogovorila z umom, srcem, dušo, telesom, duhom in sprostila blokade, ki sem jih zaznala skozi povezavo z vsakim od njih.

Primer – um:
-    Strah pred pozabo
-    Strah pred tem, da pozabim, kdo sem
-    Strah, da se mi bo zmešalo
-    Občutek, da ne znam funkcionirat drugače kot skozi um
-    Strah pred izgubo pomembnosti
-    Strah pred izgubo sebe
-    Strah pred osamljenostjo
-    Strah pred povezovanjem
-    Strah, da bi se razblinila v nič
-    Strah pred izgubo nadzora/kontrole …