Včeraj sem naredila krajšo meditacijo in predlagan postopek. Bilo je prijetno, čutila sem, kot da izginja del bremen, vendar imam občutek, da nisem dokončala, kot da bi še nekaj ostalo.

Praviš, da še po strani staršev ostaja neko nezadovoljstvo, krivica - nekako ne morem/ne uspem zaznati oz. ozavestiti, kaj bi to bilo. Bom danes ponovila potopek.

Danes se je sinovo grizenje spet ponovilo, ni mu sicer uspelo, je pa poskušal

:rose:

Pozdravljeni,
moje vprašanje bi morda bolj sodilo kam drugam, pa vendar se zelo rada obrnem k vam po nasvet. :prst: 
Imam leto in pol starega sina.  Zadnje čase, kadar so zraven majhni otroci, jih kar vgrizne. Tega ne naredi takoj, vendar se še malo igra, potem pa se kar naenkrat "spusti" v otroka in ga vgrizne. Tudi meni je to večkrat naredil, vendar se je zadnje čase to umirilo. Npr. danes je punčko zelo močno vgriznil v ličnico .
Otroka nismo nikdar tepli, veliko se cartamo, trudimo se biti ljubeči do otroka. Vrtca ne obiskuje. Ni mi prijetno to njegovo vedenje in biti stalno na preži, da ne bi koga "napadel".
Zanima me predvsem, ali to otrokovo vedenje izvira kje iz kakšnih mojih vzorcev, saj res več ne vem, zakaj to počne.   Upam, da je samo prehodnega značaja in da bo samo po sebi čimprej minilo.
Prosim vas za uvid oz. pogled, kje so vzroki za takšno delovanje.
Hvala  :srcek:

Valilu, koliko jaz zasledim izvirajo njegova dejanja iz tvojega nezadovoljstva in posledične agresije. Ta linija gre pa še po tvojih starših in nepripravljenosti prilagajanja. Občutek je da se, kot da se vam godi krivica in radi tega nastaja agresija. Poglej če je kaj bilo na temu – ker to trajaj že en lep čas.

Poskusi iti po postopku http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=588, odpusti za vse kar je bilo, oziroma tisto kar lahko sedaj odpustiš, ter to energijo (sedanjo agresijo) preobrazi v energijo, ki je zate in tvoj bližnje prijetna in za uresničevanje želja. Energija je dosti  močna – le obrnjena je v napačno stran – v neželene stvari (grizenje,..).
Najprej pri sebi določi prioritete, ki jih imaš (bodi potrpežljiva s sabo), ter nato, čustveno ali preko slik pošlji sporočilo otroku, kako naj bi bilo njegovo obnašanje.

Pomeni – prvo uredi situacijo pri sebi – šele nato na otroku.

Naredil sem ti podporo – le odpri se ji, ko boš začela delati. En del se je že začel sproščati, ko ti to pišem.

Javi, kako je