Priporočam ti da greš po postoku, ki je opisan Tukaj in predelaš tiste, ki jih opisuješ ter vzorec "jaz sem nekaj več" in obžalovanje, dvome, tesnobo, zmedo, negotovost,..

Pomaga ti če narediš še prej Linijo hare. Vodena meditacija: Linija Hare

Ko ima človek preveč destruktivnih stvari v sebi, ne more vedeti kdo je, ne občuti pravilno in še raznorazne misli se vsiljujejo. Težava je tudi, ko je energija obrnjena na stvari, ki jih ne želimo.

Potrebno je očistiti vzorce, misli, občutke, ki jih ne želimo in nato obrniti energijo, misli, občutke v to kar si želimo.

hvala, da imate tale forum  :srcek: 

Jaz pa zadnje mesece intenzivno razmišljam kaj in kako naprej... mislim, da me je izkušnja s tujino (2013) kar pošteno 'oprala', v smislu, da nič kar je do sedaj delovalo ne deluje več. Prihodnost je pa v megli moje neodločnosti. Nestrpna sem na trenutnem delovnem mestu, vse bolj razmišljam, da je potrebna menjava službe, selitev od doma.

Kar je drugače od 'preteklih kriz' je to, da me tokrat nobena stvar, nova služba, tujina, selitev v drugo mesto... sploh pa moja življenska misija, namen in pot - ne 'potegne 100%'. Oziroma me je najbž tako strah (tudi finančne) samostojnosti, odcepitve od družine, spremembe službe, da je kaj... Ali pa me je strah poti in 'verzije' mene same o kateri nisem poprej razmišljala.

Temeljno vsemu je občutek, ki zadnje pol leta intenzivno buha ven... stari: 'Nisem vredna kot bitje'. To da se vedno dajem pod predpražnik in ne 'šljivim' lastne integritete...pa naj gre v službi, z avtoritetami, doma, bolj odločnimi prijatelji/ljudmi.... in partnerji.
Ko sem kje od doma se tudi ponoči pojavijo napadi panike, občutek, da ne bom zmogla in da se lahko samo kaj strašnega naredi (jih je pa zadnje čase manj).

Resnično si želim biti pomirjena s seboj, z mirom v srčku delovati, biti in se odločati.

Hvala za čas in nasvet  :srcek: