Kot sem ti svetovala že prej, poglej si, kaj se ti je pomembnega dogajalo izpred tega časa, ko si opazila napade panike - približno 2-3 leta nazaj od začetka prvih napadov. Se je v življenju pojavila večja sprememba, niz sprememb, katerih nisi sprocesirala, podoživela, ampak si reakcijo na njih potisnila vase? Lahko je to selitev, materinstvo, ločitev, poroka, smrt v družini, bolezen, sprememba službe, spor z bližnjo osebo... še in še ... vsakršni dogodek, ki se ti je zgodil, te mogoče pretresil, ujezil, užalostil, povzročil stres, a se z njim nisi želela aktivno ukavarjati in si reakcijo nanj v sebi potisnila in želela "pozabiti", se ne ukvarjati s tem, ti sedaj v tej obliki prihaja ven.

To ti pišem na ta način, ker ti skozi vpogled v biopolje ne dobim odgovora, kar pomeni, da je na tebi, da sama razrešiš ali pa jaz nisem prava oseba, da ti skozi vpogled pomaga.

Za obvladovanje napadov panike obstajajo tudi lajšalne tehnike.
Meni osebno je postopno pomagalo preusmerjanje in fokusiranje misli stran od sprožilca, na dihanje (vztrajno, lahko leže na trebuhu) in še na kako drugo stvar (ali "problem"), pa tudi z zavedanjem, da bo kmalu minilo in bo vse v redu.

Vsekakor pa je dobro "spucat" sprožilce same.

Ja,sej tako tudi jaz delam. Si govorim,da ni nič,da bo minilo in se osredotočim na dihanje. Bi se pa rada the napadov znebila,ker jih nikoli prej v življenju nisem imela in so se kar čez noč pojavili in so pač moteči.

Vsekakor pa je dobro "spucat" sprožilce same.

Lahko se skozi vpogled v biopolje in proces razrešijo vzroki, kaj se ti je dogajalo v obdobju izpred 4. let, da jih podoživiš in predihaš, prav tako ti pri tem lahko pomaga meditacija, da stanje umirjenosti vzdržuješ, a če so hormoni preveč podivjani in čutiš vse skupaj že na telesni ravni, je potrebno najprej hormonsko uravnovesiti telo, saj pri napadu panike težko, da greš v meditacijo in se soočiš z vzrokom.

Otrok čuti tesnobo mame, zato lahko otrok podoživlja tvojo tesnobo.