Kam se dajo vprasanja glede bolezni, rak?

Premesto sem ti vprašanje v temo "vprašanja in nasveti"

Ta podforum je za članke iz revije: “Skupaj za zdravje, človeka in narave” s katerimi smo dogovorjeni o objavi njihovih člankov.
lp

Kot vem je rak bolezen duse in pisem pod prebaviti emocije.

Kaj moras spremeniti v odnosu do sebe, ce si dobil karcinom raka prostate, kaj je tu vzrok, razen nezdravega partnerskega odnosa in financnih skrbi?
Stric je bil operiran par dni nazaj, kaj bi mu lahko svetovala da spremeni razen hrane, gibanja,...kaj mora jesti da okrepi...
kaksen nasvet?
Hvala in na splosno,kaj povzroca pri moskih bolezni na prostati iz stalisca emocij,custev?
LpM

Urška, hvala za tale tvoj prispevek.

Ni za kaj, upam da bo še komu v pomoč.  :srcek:

Res je, se strinjam, kako hitro in koliko hrane lahko zleti v usta, brez da bi vedeli, kaj, kje, kako ... 

Se je vam že kdaj zgodilo, da ste ob pozni uri jedli kalorično hrano, vendar ste v večerji tako zelo uživali, da ste imeli občutek, kot da hrana sploh nima kalorij? Lahko da je bil odličen ambient (krasna restavracija, nekje na morju), odlična družba (dober prijatelj ali zmenek  ), lahko je bila to dalj časa trajajoča želja po določeni hrani, ki ste jo tisti večer izpolnili, lahko da si sami doma pripravili kaj resnično božanskega, lahko pa ste enostavno bili zelo dobre volje. Kakor imajo slaba čustva vpliv na našo prebavo, tako ga imajo tudi dobra čustva.

Niso brez razloga znani Francozi, ki pojejo in popijejo še in še (tudi zelo kalorične in težke jedi), vendar jih bolezni, povezane s hrano in pijačo, ne prizadenejo najbolj. Znani pa so tudi po tem, da v hranjenju resnično uživajo. In tu se skriva odgovor.
Če nam hrana ne predstavlja samo hrano, temveč ji dodamo pozitiven čustven pridih, kot je na primer hvaležnost za tako dober okus, ki ga imamo možnost okušati, občudovanje barv in oblike živil, predajanje ambientu ... Na ta način iz hrane resnično potegnemo najboljše, tisto, kar ne potrebujemo, pa bo telo hitreje in lažje izločilo iz sebe.
Pri tem si lahko pomagamo z manjšimi triki, saj ni nujno, da doživljamo kulinaričen vrhunec samo v dragi restavraciji enkrat na par mesecev. Če si na primer sredi mesta v trgovini kupimo sendvič, si poiščimo nek mirnejši kotiček za sedeti. Preden damo v usta prvi grižljaj, preglejmo še enkrat vse sestavine, fizično si jih oglejmo, lahko ga povohamo, da začutimo svež kruh, slastni sir ... na ta način se v parih sekundah energijsko povežemo s hrano in se na višjih energijskih nivojih že najemo. Ko začnemo jesti, začutimo sestavine, sočne okuse, ki se prelivajo v ustih (tudi navaden sendvič lahko ponudi eksplozijo dobrih okusov v ustih ), občutimo, kako nam zares paše jesti tisti sendvič. Tako resnično dobimo največ in najboljše od tistega sendviča in lahko zaupamo telesu, da ga bo zlahka prebavilo.
S tem, ko med jedjo mislimo o hrani, ki jo jemo, hrano čutimo z vsemi čutili, smo v energijskem smislu tukaj in sedaj, s popolno pozornostjo na hrani. Ker hrano jemo z vsemi čustvi in energijami, se jo hitreje najemo in je fizično ne potrebujemo več v večjih količinah, temveč privadimo hranjenje naravnim potrebam telesa. Če se vedno na takšen način hranimo, s časom lahko začutimo, katera hrana nam kdaj paše, katera ni dobra za nas. Slaba hrana spontano odpade z jedilnika, brez naprezanja in napora, ker nam je enostavno ne paše več jesti.

Moje osebno mnenje je, da ni važno, za kakšno vrsto hrane gre (meso, zelenjava ...), glavno je, da jo zares začutimo, ko jo jemo, da nam hrana ne predstavlja le mrtve predmete, ki jih mečemo v sebe. Hrana je polna vibracij in energij, okusov in barv in enako živi tudi znotraj nas. Če jo bomo sprejeli z navdušenjem in ljubeznijo, nam bo hrana dala najboljše od sebe, vse ostalo pa bo šlo iz telesa hitro in brez težav.

Kar pomislite, kakšna bo prebava, če sedete k obedu z glavo polno skrbi in namesto, da bi se posvetili hrani, v glavi premlevate misli. Skrbi in neprestano brenčanje našega razuma zmotijo energijo želodca, vranice in trebušne slinavke in s tem tudi njihove funkcije. Ljudski rek, da nas od skrbi zvija v želodcu, še kako drži. Ko smo v skrbeh, so v krču tako želodec, kot tudi vranica, trebušna slinavka in tanko črevo.

Kaj pa, če sedite pri obedu in se goreče prepirate? Jeza vzdraži energijo jeter in žolčnika, temu ustrezno sta moteni tudi funkciji omenjenih organov. In ker se žolč izliva v prebavno cev in razpršuje maščobe v hrani, lahko kaj kmalu nastane motnja v prebavi zaužite hrane, kar se recimo kaže kot teža v trebuhu, tiščanje, napihnjenost, zaprtje … 
To pa so že lahko simptomi porušene črevesne flore.

Pohlep ob mizi? Ne zgolj pohlep po denarju, imetju, hrani, tudi tisti prikriti pohlep, ko želimo ali »moramo« biti nekaj, kar nismo. Tudi ta ni zaželen, kar se tiče zdravja naših prebavil, saj moti energijo srca in tankega črevesja ter posledično tudi njuni funkciji. Kolikokrat ste z užitkom sedli k pozni poslovni večerji, ne da bi obžalovali izgubljeni večer z družino in se prisiljeno smehljali sogovornikom? Kolikokrat ste takšen obed res prebavili brez tiščanja v želodcu, spahovanja, napihnjenosti, zbadanja ali krčev v črevesju? Kolikokrat ste jo ob tem odnesli brez tablet za gašenje vseh teh neprijetnih občutkov, ki vam tiho, a vztrajno pravijo, da vse to početje ni vredno zapravljanja vašega zdravja?!

Kaj pa, če vaše telo prežema neizmerna žalost? Kaj se dogaja z zaužito hrano v takem primeru? Ker žalost zmoti energijo pljuč in debelega črevesa in s tem tudi njuni funkciji, bo črevesna vsebina, ki nekako prispe do debelega črevesa, tam ostala dlje kot ob normalnem stanju človeka. Ob žalosti namreč debelo črevo ne dobi dovolj energije za opravljanje svoje funkcije in pojavi se zaprtje. Strupi, ki bi se morali izločiti, tako ostajajo v črevesju in s tem v telesu dlje in dajejo hrano patogenim bakterijam in glivicam.

Tudi ljudje, ki so v neprestanem strahu, neodločnosti ipd. od zaužite hrane ne bodo kaj veliko odnesli. Strah namreč moti energijo ledvic in mehurja. Ta energija pa je glavni napajalnik našega sistema telesa in duha. Predstavljajte si, kako deluje naprava, če ji polne baterije zamenjamo s skoraj praznimi. Izkoristek prebave zaužite hrane bo žal zelo slab.

Kot ste videli, emocije še kako motijo delovanje vseh organov, ki sodelujejo v prebavi. Še tako dobra ekološka hrana se bo zaradi pomanjkanja koristnih bakterij, encimov in prebavnih sokov pomanjkljivo razgradila in nepopolno resorbirala. Enako se bo zgodilo, če bo hrana potovala prehitro ali prepočasi. To pa na koncu vodi tudi v zakisanost telesa, padec njegove imunske sposobnosti in  posledično do dolgega seznama bolezni.

Torej!? Vzemite se v roke, odkrijte svoje tatove energije (skrb, jezo, pohlep, žalost, strah) in najprej prebavite njih, potem pa si privoščite obed v miru, sami s seboj ali s tistim, tistimi, ki jih čutite.

Tekst: Adriana Dolinar
projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”