"Zaprosite in dano vam bo...."
Zaprosili-odločili smo se za svoj spol,svojo zgodbo v tem življenju in dano nam je...
Od tu naprej lahko še večkrat zaprosimo za pomoč-po korakih-kakor se nam zgodba odvija.S tem se učimo potrpežljivosti in skromnosti in spremembe se enostavno zgodijo seveda potem ko zaprošeno pomoč prepoznamo in jo sprejmemo-upoštevamo.
V tvojem primeru so opisane vse tvoje težave,v tvojem zapisu,v prvih dveh odstavkih tvojega pisanja.Zgleda kot da je tvoja babica na sredini teh vaših težav,se pravi kot da se je vaša ženska težava začela približno toliko pred babico kot si ti oddaljena od nje po rodu.Da pa težje prepoznaš svoje občutke so pa svoje verjetno dodali partnerji teh žensk-tvojih prednic in preko njih tudi njihove prednice.
Najprej se poveži s prednicami ki jih omenjaš in še malo nazaj,jih zaprosi za pomoč in informacije,jim odpusti kjer je to potrebno a tudi prosi odpuščanja da si jih "povabila"v svojo zgodbo in nato "vihala"nos nad njimi.
Za tem lahko povprašaš še prednice po moški strani kako ti lahko pomagajo.

Dobrodošlo pri tem pa je zavedanje da do sprememb pride ko se tega lotimo brez "fige" v žepu,s skromnostjo,ponižnostjo in s hvaležnostjo do boga,stvarstva,...

Lahko pričakuješ tisto, kar boš ti sama pri sebi rešila. Če boš usmerila energijo v sebe in to, da boš rešila svoje vzorce potem imaš nekaj izbire. Dokler si pa pod vplivom destruktivnih  občutkov, misli,.. pa bo najverjetneje tudi takšna tvoja realnost.
Odloči se, da boš uredila svoje vzorce, pa boš potem najbolje vedela, kaj in kako naprej.

Po ženski liniji je zgodba zavračanja. Ko je babica zanosila jo je moški zapustil, kasneje je životarila v življenju. Njen sin, moj oče je varal, lagal in zelo prizadel mojo mamo. Zato ga je zapustila, ko sem bila še mala.
O njem so mi govorili vse najslabše in jaz sem se ga bala. Ko sem ga srečala me je zajel smrtni strah.
Težave imam v odnosih. Čutim blokado do moških. Strah me je odnosa in strah me je da bi ostala sama. Najprej zavračam, potem pa se oklenem vsakega, ki bi mi bil vsaj malo primeren.

Ta vzorec sem realizirala šele v zadnji vezi.
Zavračala sem ga, on pa se je mirno oddaljil. Odločila sem se, da bom tokrat drugače ravnala. Zato sem se mu odprla, mu zaupala najintimnejše v sebi. Vendar ni razumel, da ga zavračam, ker me je strah.
Vem da ima težave tudi on, strahovi, ponos, ego in sovražnost do žensk. Tega mu nisem rekla.
Priznal  pa je, da ima tudi on težave, da se ne more čustveno odpreti, da se boji ponovnega razočaranja. Poskušala sem mu pomagati, zato sem se jaz še bolj odprla, se mu opravičila in mu povedala, da to počnem, ker me je strah in da si želim da bi bilo odslej drugače, da sem se pripravljena spremeniti in poskusiti v najinem odnosu.
On pa se je še bolj oddaljil. Ne vem kaj naj naredim. Naj ga pustim da gre ali je vredno čakati.
Kaj lahko pričakujem od njega?
Odprla sem se, on se je umaknil.
Ko sem bila zavračujoča, pa sem bila zanimiva.

Zoran, enkrat sem že bila pri tebi na svetovanju, sicer zaradi drugih stvari. Takrat nisem še realizirala teh vzorcev, zato te prosim, če lahko podaš mnenje o moji zadevi.

Seveda se lahko tudi drugi oglasite z mnenji, izkušnjami, vpogledi....