Je pa zanimivo, da še danes vem, točno v kakšnem položaju sem se zbujala; kot pravite, je bilo zbujanje zelo mučno, ne samo težko. Rabila sem skoraj dva dni, da sem prišla k sebi, ne samo zaradi čudnih sanj, tudi zaradi mučnega, težkega občutka v prsih.
Kakorkoli, iskati odgovore si ne želim, ker me je tega strah. Se mi zdi, da bi se mi lahko zmešalo. Sicer sem pri zdravi pameti, z zelo dobro službo, skratka zadovoljna z življenjem, kakršnega imam pri dobrih 30 letih. Boljša uteha je čas, in kot ste rekli, misel, da se je zgodilo z verjetno dobrim namenom. Mi je že zdaj bolje, le da moram prav vsak dan, predvsem pa večer, misliti na to, kljub temu, da sem se z dogodki, vsaj v grobem, sprijaznila.

Poskusi ko se zbudiš iz sanj takoj vse tiste trenutke zaradi česa se počutiš čudno, raztreseno, prestrašeno,…jih predihaj ponovno. To narediš tako, da se z mislimi prestaviš v tiste občutke, slike ko si sanjala in si daš navodilo: Vdihujem svetlobo, ljubezen, radost vodim do srca in z izdihom  se svetloba, ljubezen in radost razširi na trenutke mojih sanj. Enako lahko narediš z reikijem in napolniš preteklost, kot tudi, da si pred tem narediš merkavo, haro, os,…
Predihuj tako dolgo dokler ne občutiš olajšanja.
Za strah si pa preberi temo Brezpogojna ljubezen, in s tem ko boš sprejela, da te je strah, ne boš bežala od sebe in izgubljala energijo nepotrebno.
Ko se s stvarmi sprijazniš ti tudi te pijejo energijo, če jih nisi sprejela.
Pred spanjem si je zelo dobro narediti meditacijo Merkavo, ali se vsaj postaviti v njo.
Opis Merkava meditacije imaš na prvi strani pod meditacije.
lp

In, KJE sem bila, ZAKAJ, in kakšne pogoje sem morala izpolniti, da sem tja lahko prišla?? Ko sem se zbujala, se mi zdi, da sem se zelo težko zbudila. Je možno, da sam med in/ali zaradi takšnih sanj umreš?

Pikica, drugega kot potolažiti ti ne morem napraviti. Mogoče te pomiri misel in dejstvo, da se čisto vse zgodi z nekim namenom in nekje, na neki drugi ravni, v absolutno dobro. Na višjih ravneh je prišlo do komunikacije vajinih duš in za kratek čas si kot duša vstopila v polje absoluta ter obiskala prihodnost. Kot vemo, čas iz višje perspektive ni linearen in je možno vstopati v vse možne čase, tukaj in sedaj. Zakaj ravno ti, kakšne "pogoje si izpolnila", zakaj si je tvoja duša izbrala takšno preizkušnjo, ne vem. Mogoče bi se pojavila informacija, če bi vstopila in pogledala v tvoje biopolje. Zbujala si se težko, ker si v duši potovala, torej si izstopila iz telesa. Zato je pri bujenju takšen težek, skoraj mučen občutek. Meni se je to en čas dostikrat dogajalo. Kot je lahko začutiti iz tvojega branja, ti dogodek še vedno zelo "buri duhove", kljub temu, da ga želiš čimprej pozabiti. Svetujem ti, da poskusiš pogledati v sebe, čim bolj direktno v sam dogodek in se vprašati, kje je dejanski vzrok, da te je dogodek tako zelo preplašil in vrgel iz tira? Kje je vzrok, da si morala kot duša to preizkusiti? Če se ti bo pojavil odgovor, ga poskusi sprejeti in razumeti. V srcu si odpusti za travmo strahu, ki jo zdaj doživljaš. Obstaja tudi možnost, da zaprosiš za odgovor in vodstvo tvojega angela varuha ali dušo sodelovca, kaj ti je želela s tem dogodkom sporočiti.

Glede tega, če lahko umreš zaradi takšnih sanj, ti tudi ne znam odgovoriti. Kot je rečeno z vidika absoluta je možno absolutno vse. Vendar pri tvojem primeru je šlo samo za vpogled skozi sanje, ne pa za grožnjo tvoje smrti, vsaj jaz tako začutim.

Zoran je napisal/a:

pikica je napisal/a:

Verjamete?

Vse je mogoče tudi to kar si opisala, da si doživela. Verjetno se ti po teh dogodkih poraja veliko vprašanj?

Vprašanj je veliko, hvala za kontaktno št., a vsaj zaenkrat ne želim bolj osebno o tem razglabljati. Predvsem nelagodno mi je predno zaspim...sicer upam da bom počasi pozabila...

Eno izmed vprašanj je, zakaj se mi je to sanjalo, če z njim v tistem obdoju nisem nič sodelovala, nič razmišljala o njem...se še moja sodelavka spomni, ki sem ji tisti dan povedala za sanje (ne vsega, samo da se mi je sanjalo, da je umrl) in smo se skupaj spraševale, kako to?
Sem pozabila omeniti, da sem si dan po sanjah, ko sem sodelavca videla, najprej globoko oddahnila, "še je živ", takoj naslednji trenutek pa sem imela močan občutek, da bi mu morala povedati, kaj se mi je sanjalo, imela sem zelo slabo vest, ker mu nisem...res nenavadno...

Potem se sprašujem, kakšna je matematična verjetnost, da se vse podrobnosti iz sanj uresničijo. Zdaj me zanima samo še kakšna izgleda njihova kuhinja in ali je (bil) doma v podstrešnem stanovanju. Pa vem, da ne bom nikogar vprašala, ker je noro.

In, KJE sem bila, ZAKAJ, in kakšne pogoje sem morala izpolniti, da sem tja lahko prišla?? Ko sem se zbujala, se mi zdi, da sem se zelo težko zbudila. Je možno, da sam med in/ali zaradi takšnih sanj umreš?

pikica je napisal/a:

Verjamete?

Vse je mogoče tudi to kar si opisala, da si doživela. Verjetno se ti po teh dogodkih poraja veliko vprašanj?

Vprašanj je veliko, hvala za kontaktno št., a vsaj zaenkrat ne želim bolj osebno o tem razglabljati. Predvsem nelagodno mi je predno zaspim...sicer upam da bom počasi pozabila...

Verjamete?

Vse je mogoče tudi to kar si opisala, da si doživela. Verjetno se ti po teh dogodkih poraja veliko vprašanj?