Super, ker vprašaš, če nihče ne vpraša mislim da je po tem vsem jasno.

To , kaj si pa novinka, se pa lahko začneš takoj veseliti, koliko skriti zakladov boš še odkrila v sebi. Jupi

Lp.Zoran

Hvala za odgovor .. sem popolnoma razumela!

P.s. Se že zdaj veselim zakladov, ki jih bom odkrivala .. ! 

Lp 

V kakem smislu sta nam v pomoč?  (ker sem novinka v teh zadevah, še ne najdem takoj vseh povezav ..)

Merkava, hara, os – sveta, nam pomagajo, da združimo božansko in zemeljsko.
Um predstavlja zemeljski del in ima dva pola ( na pola mislim: dobro in slabo, noč – dan,…) in je potrebno ta dva združiti in sprejeti oba dva dela v sebi. Mogoče ti bo bolj jasno na tak način: v sebi imamo strah, jezo,..(en pol), ljubezen, srečo, radost,..(drugi pol) in ko se tega zavedamo, da imamo oba dela v sebi, tako dobro in slabo – se sprejmemo. Npr.: jezo, ker je del nas in da sprejmemo ljubezen, ker je del nas. Od nas je pa odvisno s katerim delom se bomo odločili delovati in ga dajati v ospredje: jezo ali ljubezen. Tako tudi duša ima dva pola, ki pa predstavlja božanski del.

Super, ker vprašaš, če nihče ne vpraša mislim da je po tem vsem jasno.

To , kaj si pa novinka, se pa lahko začneš takoj veseliti, koliko skriti zakladov boš še odkrila v sebi. Jupi

Lp.Zoran

Mi živimo v svetu dvojnosti: dobro – slabo, noč – dan. Tako ima tudi um in duša oba pola in ko jih združimo in s katerim delom se odločimo delovati je pa naša izbira.

Tu nam je v pomoč merkava, hara…

V kakem smislu sta nam v pomoč?  (ker sem novinka v teh zadevah, še ne najdem takoj vseh povezav ..) 

Lp

Kaj pa čustva, želje?
To je drugače.  (da bi zadeve spremenil, sprejel ali preprosto pustil da tečejo s tokom.)
Morda kak namig kako le tem pustit, da se s tokom urejajo, spreminjajo.

Če si prebrala knjigo Transurfing ti je mogoče znan opis: notranja – zunanja namera, če ni nič zato. Notranja namera prihaja iz našega uma, ker pa  um nima dostopa do prostora različic (biopolja) tudi ne more dobiti pravilnih informacij, kako izpeljati našo idejo, zamisel in jo zato pretvori v željo. Posledično te večinoma vodi na astral, da sanjaš o tej želji, ti postane pomembna, imaš pričakovanja, se boriš… to je način delovanja uma. Ne kriviti um, um se trudi po najboljših močeh najti rešitev in drugače ne ve, ker deluje v materialnem svetu.
Duša pa tudi nima vseh odgovorov na naša vprašanja, zato pa ima duša dostop do prostora različic in nam poišče pravilen odgovor in pot, ki jo hočemo izpeljati. Duša deluje na energijski ravni, um pa na materialni in ko jih združimo imamo energijo, načrt in um to izpelje. Takrat um ve kaj mora početi, da se nam ideja uresniči, ker mu duša da navodila.
Mi živimo v svetu dvojnosti: dobro – slabo, noč – dan. Tako ima tudi um in duša oba pola in ko jih združimo in s katerim delom se odločimo delovati je pa naša izbira.

Tu nam je v pomoč merkava, hara…
Pomen tega je, da dokler imamo željo se stvari ne bojo premaknile.
Stvari premika jasna namera.
Upam, da me razumeš.
lp

Moly je napisal/a:

Torej praviš, da ko se sprejmeš takšnega kot si in ko se nehaš boriti, stvari stečejo. Mislim, da kljub temu, da imaš občutek da tisto nekaj zmoreš, vseeno ne steče kar samo od sebe. Je pač treba nekaj naredit, se potrudit, vložit... In kaj to je, če ne "borba" ? No, mogoče bi bila bolj primerna kakšna druga beseda, ampak ko delaš na nečem, se za to boriš. Ali ne ?

Prav si razumela, ko se nehaš boriti in preveč truditi(siliti), stvari stečejo. Jih spremeniš, sprejmeš in pustiš, da se z tokom urejajo in ne na silo, nekatere stvari rabijo več časa, da se realizirajo, če pa pričakuješ, daješ pomembnost, hočeš prehiteti – takrat se boriš.

Primer: zmes za palačinke je hitro gotova in še hitreje pečena, namazana in njam njam. Nekatere stvari pa rabijo več časa: zmes za beton, ko gradiš hišo klet, ena etaža…, ali stolpnico. A me sedaj razumeš? Nekatere stvari morajo dozoret, da greš naprej ali se je potrebno še kaj novega naučit. Ali posadiš hruško, čez dve leti pokukajo prvi majhni sadovi in pol je potrebno počakati še da sadež dozori. Nimaš vpliva na to kako bo hitro sadež dozorel.

Mogoče misliš pri tistem kaj hočeš postati npr. pri športu, glasbi, delu.... takrat  je potrebna vaja včasih veliko vaje in truda, vendar nič na silo.
Lp

Hvala za odgovor.   
Ker si spet zadel bistvo.     In tega se celo zavedam, da sem neučakana, da hočem na hitro...včasih preprosto pozabim da morajo stvari dozoret. Čeprav sama rada uporabim rek: je čas za setev in čas za žetev, žal pozabljam na to in hitim. Potem sem pa razočarana, ker ni tako in takrat in se spet forsiram, pa borim da bo...   in se znajdem v krogu.

Pri športu, glasbi...ja, je potrebna vaja. Ta dela mojstra.
Kaj pa čustva, želje?
To je drugače.  (da bi zadeve spremenil, sprejel ali preprosto pustil da tečejo s tokom.)
Morda kak namig kako le tem pustit, da se s tokom urejajo, spreminjajo.

Hvala 

Anja je napisal/a:

U, kako tako opozorilo bi pa meni tud prišlo prav.

Zaprosi, da opozorila dobiš na tak način, da boš razumela.
Lahko se z biorgonomijo sprogramiraš, odločitvijo, prošnjo, zahvalo, poljubno.
lp

Sploh mi ni padlo na pamet...verjetno se da kaj takega narediti tudi za ljudi, ki radi kradejo energijo?
Hvala!

U, kako tako opozorilo bi pa meni tud prišlo prav.

Zaprosi, da opozorila dobiš na tak način, da boš razumela.
Lahko se z biorgonomijo sprogramiraš, odločitvijo, prošnjo, zahvalo, poljubno.
lp

Torej praviš, da ko se sprejmeš takšnega kot si in ko se nehaš boriti, stvari stečejo. Mislim, da kljub temu, da imaš občutek da tisto nekaj zmoreš, vseeno ne steče kar samo od sebe. Je pač treba nekaj naredit, se potrudit, vložit... In kaj to je, če ne "borba" ? No, mogoče bi bila bolj primerna kakšna druga beseda, ampak ko delaš na nečem, se za to boriš. Ali ne ?

Prav si razumela, ko se nehaš boriti in preveč truditi(siliti), stvari stečejo. Jih spremeniš, sprejmeš in pustiš, da se z tokom urejajo in ne na silo, nekatere stvari rabijo več časa, da se realizirajo, če pa pričakuješ, daješ pomembnost, hočeš prehiteti – takrat se boriš.

Primer: zmes za palačinke je hitro gotova in še hitreje pečena, namazana in njam njam. Nekatere stvari pa rabijo več časa: zmes za beton, ko gradiš hišo klet, ena etaža…, ali stolpnico. A me sedaj razumeš? Nekatere stvari morajo dozoret, da greš naprej ali se je potrebno še kaj novega naučit. Ali posadiš hruško, čez dve leti pokukajo prvi majhni sadovi in pol je potrebno počakati še da sadež dozori. Nimaš vpliva na to kako bo hitro sadež dozorel.

Mogoče misliš pri tistem kaj hočeš postati npr. pri športu, glasbi, delu.... takrat  je potrebna vaja včasih veliko vaje in truda, vendar nič na silo.
Lp

Vsakič ko bi me lahko kaksno nihalo zadelo se mi zmoti. Tak cisto na rahlo. Se dobro počutim kljub temu in nihalo me ne vrze iz tira. Vse skupaj si razlagam kot neko opozorilo da bi pa zdaj lahko blo tisto kar bi me lahko vrglo ven iz tira.
Je to normalno?

Če na tak način prepoznaš nihalo super, od vsakega posameznika je lahko različno in če je to tvoj način super.
Se meni tud nekaj takega zgodi za sekundo se strese slika in postavi nova, če mi traja več kot tri sekunde še na hitro osvežim haro. Čez čas ti pride v navado in veš, da je to to. Če pa kdo ne zazna mu pa priporočam, da zaprosi svojega vodnika, varuha, vesolje, boga…, da dobi sporočilo na takšen način, da ga prepozna.
lp

Vsakič ko bi me lahko kaksno nihalo zadelo se mi zmoti. Tak cisto na rahlo.

U, kako tako opozorilo bi pa meni tud prišlo prav...

Vse stvari, katere delaš je potrebno prizemljiti, da pride do realizacije. Če imaš že na začetku občutek, da tega ne zmoreš, tudi ko transformiraš vzroke, se nehaj boriti in truditi,

Huh, meni pa vseeno nekaj ni jasno. 
Torej praviš, da ko se sprejmeš takšnega kot si in ko se nehaš boriti, stvari stečejo. Mislim, da kljub temu, da imaš občutek da tisto nekaj zmoreš, vseeno ne steče kar samo od sebe. Je pač treba nekaj naredit, se potrudit, vložit... In kaj to je, če ne "borba" ? No, mogoče bi bila bolj primerna kakšna druga beseda, ampak ko delaš na nečem, se za to boriš. Ali ne ?

:V NJEM NI VEČ PLUSA ALI MINUSA,JE NIČ.-kaj pomeni,da ko si enkrat v njem te sploh ni več.

Hm, ne na takšen način, da te ni več, izniči se predznak vibracije. Ni več ne negativne ne pozitivnega predznaka, temveč nastane absolutna vibracija.

kaj smo potem,kot bog,vsi skupaj,ali narazen?

Verjetno ima vsak svojo predstavo o bogu, jaz lahko predstavim samo svojo. Boga ne dojemam kot osebo, kot nekega starčka, ki "bdi nad nami", dojemam ga kot vibracijo absolutne energije, ki prežema absolutno vse, kar je kdaj obstajalo, obstaja in bo obstajalo. Hkrati pa je bog individualna vibracija vsakega posameznega bitja v tem stvarstvu (osebe, živali, rastline, predmeta, misli, ...). Torej smo hkrati individualne manifestacije božjega (na tej ravni imamo odločitev za nižje ali višje energije) in hkrati smo absolutni bog (vibracija absoluta v nas).

Kot človek zase in nekaj več, sem imela v mislih človeka kot individualno bitje (s svojim telesom, čustvi, mislimi) in nekaj več, torej kot bitje absoluta (ali božanska iskra v nas).

Bog ali absolut torej predstavlja vse energije. Kaj pa je abstolut? Absolut je celota vseh pozitivnih in negativnih energij, ki tvori absolutno ravnotežje in s tem absolutno vibracijo. 50% plusa in 50% minusa, ki se raztopi v eno samo vibracijo. V njem ni več plusa ali minusa, je nič. Vse stvarstvo je sestavljeno iz obeh polarnosti, plusa in minusa, Tudi mi smo sestavljeni iz obeh polarnosti, zato prej sprejeti tudi minuse, bolje za nas.