Prava umetnina lahko nastane praviloma le takrat, ko jo ustvari pravi umetnik. Poleg potrebnega znanja mora le-ta imeti imeti tudi pravo orodje. Eno najbolj znanih slikarskih orodij je zagotovo čopič.
Izdelava čopičev je v sodobnem https://www.estela.si/susilci-za-lase času večinoma serijska, tiste posebne, ali če hočete »ta prave«, pa še vedno izdelujjejo mojstri te obrti.

Posebnež  je Kitajec  He Vendžun, ki je https://sajeposlovnadarila.si/collectio … -in-loncki svoj čopič za slikanje izdeloval kar eno leto. Približno toliko časa je še porabil, da se je naučil rokovati z njim.   

Seveda ne gre za »navaden« čopič, ampak za največjega na svetu, ki je tudi vpisan v Guinnesovo knjigo rekordov.
Visok  je 3,6 metra, težak pa okoli 50 kilogramov. Čopič je med drugim izdelan iz žime iz repov 300 konj, ko pa ga He popolnoma potopi v črnilo oziroma barvo, je zaradi tekočine težji še za okoli 25 kilogramov.

He je ogromni čopič javnosti predstavil na posebni razstavi v Nančongu, kjer je pokazal tudi, kako spreten je pri delu z njim - na ogromno platno je tako v tradicionalni kitajski kaligrafiji narisal velik znak zmaja.

Ob rekordu je izrazil ponos in veselje ob odkritju, koliko mu pomeni umetnost; veličina čopiča naj bi izražala širino obzorja umetnosti, kateri je globoko predan.

O čopiču kot takem je v zgodovini umetnosti veliko raznovrstnih zgodb. Kitajec He pa je edini, ki se vsaj trenutno lahko pohvali, da ima največjega. 

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2009/09 … 28_fp2.jpg

He Vendžun je resnično izjemno zanimiv umetnik s svojim rekordnim čopičem! Izdelava tako velikega čopiča, ki je obenem tudi funkcionalen za slikanje, zahteva neverjetno spretnost in potrpljenje. Njegov čopič ne samo, da je velik, ampak je tudi izdelan iz nenavadnih materialov, kot je žima iz repov konj, kar mu daje dodatno posebnost. To, da je He Vendžun svoj čopič uporabil za ustvarjanje velikega znaka zmaja v tradicionalni kitajski kaligrafiji, je res impresivno. Izraža njegovo predanost umetnosti in globoko razumevanje njene širine. Zgodbe o čopičih so resnično raznolike in zanimive. Ta rekordni primer pa je zagotovo ena izmed najbolj edinstvenih in navdihujočih. Kakšna neverjetna umetniška moč mora biti v ozadju tega velikega čopiča!

Ob rekordu je izrazil ponos in veselje ob odkritju, koliko mu pomeni umetnost; veličina čopiča naj bi izražala širino obzorja umetnosti, kateri je globoko predan.

Kdo pa trdi da je čopič obvezen za slikanje?
http://www.youtube.com/watch?v=23bA_5yadxs

Torej, tako, skoraj po naključju bi lahko rekli, je nastala ena najbolj znanih knjig sveta.

Zanimivo na kakšne načine nam vesolje pošilja sporočila, da je potrebno nekaj narediti.Guinnes je to zelo dobro razumel.
Hvala jerry

jerry je napisal/a:

Podobno sklepam za umetnost, da jo čuvajo kot zenico svojega očesa, sploh pa sliko, narejeno s čopičem, zapisanim v Guinnesovo knjigo rekordov. .)

Kitajski zid.
A mogoče veš kaj več o Guinesu, meni se niti sanja ne kaj je bil, kako je nastala ideja o rekordih, zakaj in...? Ali kdo drug ve?
lp

Zgodba Guinnessove knjige rekordov se je sicer začela desetega novembra leta 1951, ko je vodja angleške pivovarne Guinness, sir Hugh Beaver, odšel na streljanje na Irsko. Tam se je zapletel v vročo debato o tem, katera je najhitrejša ptica v Evropi. Zvečer, ko je prišel domov, je razočaran ugotovil, da ne obstaja nobena knjiga, ki bi razjasnila njegove dvome. Hkrati je pomislil, da se mora v 81.400 pubih po vsej Veliki Britaniji in Irski vsak dan porajati še nešteto podobnih vprašanj, ki ostajajo brez odgovora. Prišel je na idejo, da bi bila takšna knjiga zelo koristna, prva različica danes slavne Guinnesove knjige pa je bila izdana v tisoč izvodih. Torej, tako, skoraj po naključju bi lahko rekli, je nastala ena najbolj znanih knjig sveta.

Podobno sklepam za umetnost, da jo čuvajo kot zenico svojega očesa, sploh pa sliko, narejeno s čopičem, zapisanim v Guinnesovo knjigo rekordov. .)

Kitajski zid.
A mogoče veš kaj več o Guinesu, meni se niti sanja ne kaj je bil, kako je nastala ideja o rekordih, zakaj in...? Ali kdo drug ve?
lp

jerry je napisal/a:

Prava umetnina lahko nastane praviloma le takrat, ko jo ustvari pravi umetnik.

Zanimivo, na sliki je vidno zelo veliko platno in kje se potem to shrani ali raztavi, kako je s tem?
Hvala

Hja, zaenkrat še nimam podatka, kako in kam so shranili njegovo remek delo. Sklepam pa, da je bilo za to zagotovo dobro poskrbljeno. Kitajci na umetnost in na vse, kar je tesno povezano z njimi še vedno gledajo zelo spoštljivo, včasih to meji že na ljudsko rahlo blaznost. Spomnimo se samo - čeprav je to druga zgodba - ko se pred leti niso uvrstili na SP v nogometu. To je bila za njih prava tragedija. Podobno sklepam za umetnost, da jo čuvajo kot zenico svojega očesa, sploh pa sliko, narejeno s čopičem, zapisanim v Guinnesovo knjigo rekordov. .)

Prava umetnina lahko nastane praviloma le takrat, ko jo ustvari pravi umetnik.

Zanimivo, na sliki je vidno zelo veliko platno in kje se potem to shrani ali raztavi, kako je s tem?
Hvala

Posebnež  je Kitajec  He Vendžun, ki je svoj čopič za slikanje izdeloval kar eno leto. Približno toliko časa je še porabil, da se je naučil rokovati z njim.   

Seveda ne gre za »navaden« čopič, ampak za največjega na svetu, ki je tudi vpisan v Guinnesovo knjigo rekordov.
Visok  je 3,6 metra, težak pa okoli 50 kilogramov. Čopič je med drugim izdelan iz žime iz repov 300 konj, ko pa ga He popolnoma potopi v črnilo oziroma barvo, je zaradi tekočine težji še za okoli 25 kilogramov.

He je ogromni čopič javnosti predstavil na posebni razstavi v Nančongu, kjer je pokazal tudi, kako spreten je pri delu z njim - na ogromno platno je tako v tradicionalni kitajski kaligrafiji narisal velik znak zmaja.

Ob rekordu je izrazil ponos in veselje ob odkritju, koliko mu pomeni umetnost; veličina čopiča naj bi izražala širino obzorja umetnosti, kateri je globoko predan.

O čopiču kot takem je v zgodovini umetnosti veliko raznovrstnih zgodb. Kitajec He pa je edini, ki se vsaj trenutno lahko pohvali, da ima največjega. 

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2009/09 … 28_fp2.jpg