Če je treba, se osredotočim na cilj in stvari meljejo, če je treba tudi desetletje. Tudi če ga ne dosežem, vem, zakaj.

Opazila sem, da nekatere stvari jaz tudi takole "meljem". Včasih sem se znala kar zelo sekirati zaradi svoje počasnosti in se obsojati, zakaj sem tako lena in se ne zmigam. A zdaj, če gledam nazaj, je bil za vse en dober razlog - ali čas ni bil pravi ali stvar ni bila zame ali je bilo potrebno še vmes kaj drugega spoznati ... 

Ta je pa dobra!

Poznam ljudi, ki so zagrizeni športniki, imajo šport, so ljudje, ki nekaj neprestano ustvarjajo, rišejo, pišejo pesemi ali slikajo, neutrudno. Enim je hobi potovanje in vedno znova kupčkajo denar za naslednje potovanje, ga načrtujejo in pripravljajo vse potrebno. Drugi uživajo v ritualih, meditaciji, hodijo na duhovna potovanja v Indijo, si urejajo kotiček za meditacijo, hodijo na akupunkture, masaže.

Če opazujem nekatere ljudi, se mi zdijo kot ladje z razpetimi jadri, a še morajo vklopiti motor zraven, da je dovolj hitro. Ko sem živela tako, sem bila zasvojena s cilji. Zdaj včasih jadram z razpetimi jadri, včasih jih pa spustim in pustim, da me nese tok. Vedno je zanimivo, ni pa vedno lahko. Včasih sem se obremenjevala, da nisem bila več tako ciljno usmerjena, na osnovi opazovanja se mi je zdelo, da je to normalno. Zdaj vem, da sem bolj tekač na dolge proge, pa naj si bodo hobiji ali pa delo. Če je treba, se osredotočim na cilj in stvari meljejo, če je treba tudi desetletje. Tudi če ga ne dosežem, vem, zakaj. Učim se živeti zdaj, v tem trenutku. Prej sem vedno živela v preteklosti in prihodnosti in pri dvajsetih ugotovila, da sploh ne vem, kako diši jesen.

Lahko tudi dejavnosti v zvezi z "Pesem-duše".Zakaj pa ne?

  :prst:  :rose:

Te "hobije" jaz osebno dajem v poseben predal, imenovan Delo/zabava. 

Nimam stalne stvari.

Hvala Gudrun, da si delila misli. Ja, natančno to je razlog, zaradi katerega sem sploh odprla temo, pa si ga super opisala v enem stavku. 

Tudi jaz nimam stalne stvari, kar me je ob spoznanju rahlo vznemirilo. Vsi ljudje, oziroma koliko jih poznam, imajo neko "stalno" stvar, samo jaz je nimam in to me malo bega. Poznam ljudi, ki so zagrizeni športniki, imajo šport, so ljudje, ki nekaj neprestano ustvarjajo, rišejo, pišejo pesemi ali slikajo, neutrudno. Enim je hobi potovanje in vedno znova kupčkajo denar za naslednje potovanje, ga načrtujejo in pripravljajo vse potrebno. Drugi uživajo v ritualih, meditaciji, hodijo na duhovna potovanja v Indijo, si urejajo kotiček za meditacijo, hodijo na akupunkture, masaže. Potem enim prinaša neutruden vir zabave kafetki, čveki, socialni stiki. Vsepovsod okrog njih je neka strast, otroško veselje, ki je usmerjeno. Ne vem ali je to običajno? Imeti takšen stalni hobi, ki ti neutrudno prinaša veselje, se ga ne naveličaš? Jaz sem tako kot ti, Gudrun, imam mnogo reči, a nobena od njih ni v mojem življenju prisotna stalno. Vsake toliko posvečam pozornot določeni stvari, a veselje in zagnanost hitro mineta, nato pa si poiščem drug "hobi". Reči, ki me zanimajo, je ogromno, vendar nekako se na poti zgubi energija, da bi se kateri stalno posvetila.

Me nekaj zanima (grem enih parkrat), pa me že ne zanima več.

Poznam ta občutek. Jaz sem znala pri tem biti še tako trdna, da sem hotela dokončati eno stvar, jo na silo vlekla do konca. Na koncu pa bila izmučena in jo čez noč pozabila. 

Katere hobije imate vi? Ali znate določiti, katere aktivnosti vam prinašajo prosto radost, brez obveznosti, čisto uživanje? Se spomnite, ob kateri aktivnosti ste samo srečni, nič drugega? 

A veš, da moram fejst pomislit, da se spomim kakšne. Berem rada, se sprehajam, drgače pa je meni čisto uživanje, ko gremo s prijateljicami in kolegi na pivo in se mamo fajn.   Ampak to ni moja redna aktivnost, da ne bo pomote. 

Sicer pa opažam, da sem zadnje čase glede hobijev kot veter. Me nekaj zanima (grem enih parkrat), pa me že ne zanima več. Pred meseci sem dobila kr ideji (prav zarisali sta se mi v glavi) za dve slikci, ko sem ju 'naslikala', se je moja kariera končala. Se mi zdi, da sem zadnje leto bolj v fazi, ko me vse zanima, ko bi vse rada vse probala (verjetno tudi zato, ker sem prostočasne aktivnosti tekom študija precej zanemarila). Morda pa spoznam kaj takega, ki mi bo trajno prinašalo zadovoljstvo in radost. 

Če gledam danes, imam spet polno hobijev, ki pa to nekako niso hobiji čisto v pravem pomenu besede. Kaj naj bi hobi prinašal? Veselje, radost, otroško navdušenje, neobvezno uživanje? Pri meni se je vse, kar je bilo kot hobi, potencialno preoblikovalo v delo in pravih hobijev skorajda ni več. A to delo nikakor ni garaško, daleč od tega! Uživam v vsem, kar delam iz srca, zgubila pa se je tista nota, tista esenca neobveznosti in proste uživancije, nadomestila ju je odgovornost, ki je vsem tem aktivnostim dodala malček resne note.

Pravi hobi pri meni ostaja planinarjenje in branje kake lahke in enostavne knjige ... tam sem čist na off z možgani. No skoraj na off, mal le pazim, da ne zdrknem s kake skale ... 

Katere hobije imate vi? Ali znate določiti, katere aktivnosti vam prinašajo prosto radost, brez obveznosti, čisto uživanje? Se spomnite, ob kateri aktivnosti ste samo srečni, nič drugega?