obstaja možnost, da ne obstaja pravi zate

Tule si me pa konkretno zadel. Moj razum je namreč to sprejel že zdavnaj, srce pa, kot kaže, sploh še ne. Ker če ne najdem pravega partnerstva niti za vsakodnevne pogovore in opravke, niti za prijateljstvo, za delo oz. službo, za dejanja in aktivnosti, ki jih rada počnem v življenju, potem ga, logično, tudi za ljubezen ni in ne bo.

Nisem prepričana, da to sploh znam... bom poskusila...

Andreja je napisal/a:

Zdi se mi, da se mi zadnje čase pogosteje pojavljajo situacije, ko imam vse več možnosti biti v stiku z ljudmi, s katerimi se razumemo bolje kot sem navajena, smo si mogoče vsaj malo sorodni. S katerimi sem sproščena in so mi všeč. Ampak potem nas pa vsakič nekaj na hitro loči in nihče ne naredi nič, da bi prestopili mejo bežnega poznanstva.

Mogoče gre za to, da ti vesolje samo pokaže veliko možnosti, da vidiš, da se ti ni treba nikoli za vsako ceno vpiknat v enega v smislu ''al ta al pa nuben'' . Da lahko z veliko ljudmi občutiš sorodnost, naklonjenost, ljubezen. Vzemi to kot dobro, saj ti je ziher prijetneje družit se z ljudmi, ki so ti tako ali drugače blizu, kot pa z ljudmi, ki so ti tuji (in ti njim).

ar3ka :prst:

Andreja,
poskusi sprejeti, da obstaja možnost, da ne obstaja pravi zate, ter ko to sprejmeš s srcem, se bi morala prevelika pričakovanja sprostiti.
Pričakovanja meglijo pogled in vidiš samo en del in ni širšega pogleda, zato srčeka :srcek:  v akcijo (za sprejemanje) pa boš videla tudi tam, kjer sedaj nisi.
Poskusi iskreno s srcem sprejeti in nato se enako s srcem odpri za nove možnosti.

Zdi se mi, da se mi zadnje čase pogosteje pojavljajo situacije, ko imam vse več možnosti biti v stiku z ljudmi, s katerimi se razumemo bolje kot sem navajena, smo si mogoče vsaj malo sorodni. S katerimi sem sproščena in so mi všeč. Ampak potem nas pa vsakič nekaj na hitro loči in nihče ne naredi nič, da bi prestopili mejo bežnega poznanstva.

Mogoče gre za to, da ti vesolje samo pokaže veliko možnosti, da vidiš, da se ti ni treba nikoli za vsako ceno vpiknat v enega v smislu ''al ta al pa nuben'' . Da lahko z veliko ljudmi občutiš sorodnost, naklonjenost, ljubezen. Vzemi to kot dobro, saj ti je ziher prijetneje družit se z ljudmi, ki so ti tako ali drugače blizu, kot pa z ljudmi, ki so ti tuji (in ti njim).

:prst: To je ful dobro, se veliko lažje (in večkrat) spustiš v nekaj novega, če veš, da si dovolj močna, da lahko zadeve relativno hitro preboliš. Tako imaš več možnosti (in izkušenj), da prideš do želenega. 

Sem pa zelo vesela, da po novem prebolim v par mesecih in ne v par letih... Kar pomeni, da napredujem.

Malo me jezi in žalosti, da mi vesolje tole dela že več kot trideset let...   (oz. ne vem koliko let, stoletij še morda od prej )

Vesolje pošilja neko dogajanje (najsi bo to vzorec, dogodki, osebe z enakim karakterjem) tako dolgo, dokler resnično ne spoznamo in osvojimo učenje in lekcije, ki so brez izjeme v ozadju. Naj bo stvar še tako slaba na prvi pogled, vesolje vedno teži k brezpogojni ljubezni in razvoju. Zato z višjega vidika obstaja učenje, ki ti pomaga v tvojem razvoju. Verjetno prej še nisi (želela, zmogla, hotela, bila pripravljena) v globini osvojila lekcije. Namesto gojenja zamere na vesolje, ti predlagam, da sprejmeš brezpogojno nastalo situacijo in prav tako tudi sebe (in tudi vse podobne situacije iz preteklosti, ki te čustveno vežejo na ta občutek). Šele nato boš lahko zmogla videti, kakšno učenje se dejansko skriva za ponavljajočim dogajanjem.

:prst:   :rose:   :srcek:

Sem po zelo dolgem času (kakih petih, šestih letih) ponovno začutila v srcu nekaj, kar bi lahko bila čista zaljubljenost do nekoga. Srečna sem bila v tem, vse mi je delovalo prav - da točno tako mora biti, itd.
Potem se je pa vesolje, kot kaže, ponovno odločilo, da ne bo na moji strani.

Andreja, zelo sem vesela zate, da si začutila živo ljubezen v sebi.  :rose: Včasih nam vesolje da samo blesk, ki nam služi v živ dokaz, da zmoremo, da imamo nekaj v sebi, da ne pozabimo. Mogoče čas ni pravi, mogoče oseba ni prava in je samo sel. Mogoče ti je vesolje namenilo ta blesk, da se spomniš srčike tega občutka, da imaš v sebi ta žar in da občutek te zaljubljenosti preliješ na vsa področja tvojega bitja in življenja.

Andreja, po znaku sodeč sklepam, da se ti želja še ni uresničila?

Ali je kaj drugega?