ovira me komunikacija v odnosih. ne morem se izraziti na svoj pravi način, a le včasih mi uspe za nekaj časa. zelo rada bi bila ljubljena in imela rada, toda zdi se mi, da me nekaj ovira. z moškim ki se mi zdi, da sva si naklonjena je zelo težko najprej sploh dobiti priložnosti za pogovor. zelo čudna je ta moja komunikacija, včasih zelo rada in zelo uspešno komuniciram, včasih se mi pa zdi, kod da se totalno zaprem in me nihče ne more predramiti iz tega.
včasih me kar iz nenada napolni en takšen lep občutek, poln in živ. takrat kar vidim, kako smo vsi ljudje povezani. vidim nekakšen moj žarek, ki izvira iz vrha glave in se steka v vesloje skupaj z  drugimi žarki ljudi. ne morem pa prikliciati tega žarka od moškega ki ga imam rada, da bi se najina žarka ovila. mogoče sem napisala malce patetično, a vendar, tako si to predstavljam. ko enkrat vzpostavim ta žarek po njem pošljem vso mojo radost in hvaležnost, ki jo čutim v tistem trenutku. to si predstavljam kot da malce pomagam nahraniti svet z mojim deležem ljubezni. po isti poti navzdol pa tudi pridobivam, to je dvosmerna komunikacija

Jasmina,
jaz pri tebi zasledim da imaš vzorec: da si nevidna za svojega partnerja, oziroma sorodno dušo. Najverjetneje si na tak način varna – poglej v tej smeri.

Ter se odpri, da te moški prepozna, kot potencialno partnerico.

Če usmeriš pozornost na določeno osebo je vedno potrebno zaželeti, da je v najvišje dobro za oba, ter da je tudi pravi čas za oba. Za na splošno narediš enako.

To je lepo da vidiš stvari na tak način.

A on ve, da ga imaš ti rada?

zdravo!
nevem sploh kaj bi vprašala, vendar čutim, da je treba. potrebujem nekakšno pomoč. hm. ?

Jasmina, če ne veš kaj vprašati, si prej preberi različne teme na forumu, ter: http://www.pesem-duse.com/svetovanje-in … ke,12.html