Pogled na vrtove ni več razveseljiv. Do spomladanskih poganjkov je daleč. Hipermarketi in tržnice so sicer zelo bogato založeni z navidezno lepim sadjem in zelenjavo, vendar se moramo vprašati, koliko dragocenih hranil lahko pričakujemo od njih.

Vitamin C je tesno povezan z našim imunskim sistemom. Istočasno pa je tudi eden izmed najbolj labilnih vitaminov, ki po obiranju hitro izgine iz sadežev in zelenjave.

Res je, da lahko danes sadje dolgo vzdržujemo v hladilnicah ali v posebni atmosferi, vendar pa ne brez izgub pri kakovosti.  In prav vitamin C je eden izmed tistih, ki najprej „izpuhtijo“.
Zato je vprašanje, ali se sploh splača kupiti „sveži“ sadež, za katerega vemo, da je potoval nekaj tednov in nato čakal v hladilnici še „kdo-ve-koliko-časa“, zelo na mestu.

V prejšnji številki novic, ko smo pisali o raziskovanju rokov uporabe izdelkov, smo bili presenečeni nad spoznanjem, da trgovcem ni treba označiti roka uporabe za sveže sadje in zelenjavo. Torej vam niso dolžni povedati niti datuma, kdaj je bilo to nabrano. Vi sicer mislite, da so navidezno sveže jagode ali gobe obrane včeraj. Vsaj tako so videti. Vendar pa prav v tem grmu tiči zajec – videz vara. ONI vedo to, česar vi ne veste – danes je na voljo veliko make-up pripomočkov za živila, s katerimi je možno vzdrževati njihov lep videz zelo zelo dolgo.
Če primerjamo vsebnost vitamina C takšne zelenjave in sadja, pridemo do sklepa, da utegnejo biti hranilne vrednosti posušenih ali s hitro pasterizacijo obdelanih izdelkov večje kot pri navidezno svežem sadju in zelenjavi.

Tabela:
Sadež             Latinsko ime             Vitamin C*

Camu Camu    Myrciaria dubia             2700
Acerola            Malpighia glabra        1677
Šipek divje vrtnice    Rosa pomifera cv.'Karpatia' in podobne sorte    1500–2000
Črni ribez            Ribes nigrum              155–215
Tropska guava    Psidium guajava         183
Rumeni kivi    Actinidia chinensis      120–180
Zeleni kivi            Actinidia deliciosa      98
Papaja            Carica papaya              62
Ameriški kaki    Diospyros virginiana       66
Rdeči ribez    Ribes sativum               58–81
Pomaranča    Citrus sinensis                  53
Jagoda            Fragaria x ananassa      53
Limona            Citrus limon                  46
Grenivka            Citrus paradisi            34
Mandarina    Citrus reticulata               31
Kaktus opuncija    Opuntia spp             23
Robide            Rubus spp                23–32
Ananas            Ananus comosus          15
Grozdje            Vitis vinifera                11
Slive                    Prunus sp                10
Banana            Musa X paradisiaca         9
Avokado            Persea americana          8
Jabolka            Malus sylvestris              6
Breskve, jagode, marelice v obliki kompota, soka, marmelade, …    2–3
* Mg vitamina C na 100 gramov svežega sadeža

Celotna tabela, ki vključuje tudi rastline, za katere verjetno nikoli niste slišali, je dostopna na spletu:
http://www.naturalhub.com/natural_food_ … amin_c.htm

Vse navedene številke so povprečni izračuni, ki veljajo za sveže sadeže.
Razlika med vsebnostjo vitamina C v nezrelem in zrelem sadju je tudi do desetkratna, zato kot dobri viri vitamina C štejejo le sadeži, ki so dozoreli na naraven način.
Pomembno je omeniti tudi razliko med konvencionalnim in ekološkim. Ker umetna gnojila zavirajo nastanek vitamina C v živilih, je njihova vsebnost tam manjša. Različni raziskovalci so izmerili 20–50 %
razlike, odvisno od načina pridelave.
Torej se nič ne more primerjati s sadežem, ki ga ob pravem trenutku odtrgate in takoj zaužijete.

Kaj izbrati?
Sezonsko sadje, za katerega veste, kdaj je obrano in sodi med resne vire vitamina C, je zagotovo prva izbira.
Ko tega ni na voljo, se najbolj splača posegati po eko matičnih sokovih (to so sveže stisnjeni ekološki sokovi brez dodatkov, ki jih pasterizirajo za zelo kratek čas in pri zelo nizkih temperaturah. Niso oksidirani in zadržijo zelo visok odstotek vitaminov in antioksidantov.)
Enakovredna je tudi ponudba hladno posušenih oblik vitamina C in sadežev, kot so acerola ali camu. Izdelki, ki so označeni kot presni, so sušeni na najnižjih temperaturah in zato tudi imajo največ ohranjenih hranil.
Besedilo: Eva Glavan