Veliko lažje sprejmemo tiste osebne lastnosti in dogodke, ki so nam všeč in smo nanje ponosni, tiste slabe pa bi najraje pozabili, odgovornost zanje prelagali na druge in okoliščine ter  jih ločili od sebe. Smisel brezpogojne ljubezni, kot ga razlaga tudi Zoran, pa je v tem, da sprejmemo oba pola. Šele takrat nam temna stran ne more do živega - večji pomen kot ji pripisujemo in bolj kot se borimo proti njej, večji vpliv ima.

Ko sem začela izvajati reiki blagoslove za prihodnost, je k meni priletel krokar in mi pokazal temo v meni. Najprej sem se ustrašila in mu rekla, da tega nočem, da se tega bojim, vendar mi je odgovoril, da moram to sprejeti, da bi bila pred tem »varna«.

Proces sprejemanja tega temnega dela v meni je bil zelo zanimiv Na misel so mi prihajale različne situacije, ki se jih bojim, vendar sem vsakič, ko sem prejela sliko situacije, odgovorila s »SPREJMEM«. Najprej sem na ta način sprejela to, da škodim sebi, ne živim svojega namena, se ne poslušam, se kaznujem, sem agresivna do sebe ipd. Nato sem začela sprejemati to, da bi škodovala drugim; sprva osebam in živalim, ki jih ne poznam, nato bližnjim. Na koncu sem se čisto prepustila in začutila pomen sprejemanja najvišjega dobrega in tega, da ti s sprejemanjem slabega, nič ne more do živega.  Šele takrat si zares svoboden in se lahko mirno odločiš, na kakšen način boš deloval, si v ravnovesju, celovit. Prav tako skozi boj s sabo, svojimi strahovi in negativnimi čustvi po nepotrebnem izgubljamo ogromno energije, ki jo lahko raje usmerimo v kaj bolj produktivnega

Imate morda tudi ostali kakšne izkušnje s sprejemanjem temne plati sebe?

Zelo lepo si opisala ta proces, sploh ta moment, ko se nehaš borit in samo rečeš »sprejmem« tam se dejansko začne prava sprememba. Veliko ljudi naredi napako, da hoče svojo “temno stran” izkoreninit ali potlačit, ampak ravno to ji daje še več moči. Tudi sama imam izkušnjo v tej smeri, kjer sem ugotovil, da stvari, ki jih najbolj zavračam pri sebi – strah, jeza, občutek manjvrednosti ali celo kakšne bolj “težke” misli – niso problem same po sebi, ampak postanejo problem, ko jih nočem videt kot del sebe. Ko sem jih začel opazovat brez odpora, brez takojšnje potrebe, da jih popravim ali analiziram, so izgubile tisti naboj.

Zanimivo je, da sprejemanje ne pomeni, da začneš tako tudi delovat, ampak ravno obratno – dobiš več svobode izbire. Ko si napisal/a, da si šla celo do sprejemanja misli, da bi lahko škodovala drugim, je to točno ta nivo, kjer večina ljudi ustavi, ker se ustraši. Ampak ravno tam se pokaže razlika med mislijo in dejanskim delovanjem. Ta del, da s sprejemanjem slabega nič ne more do živega, je po mojem bistvo. Ko ne bežiš več pred sabo, te tudi strahovi nehajo “lovit”. In ja, ogromno energije gre sicer v ta notranji boj – ko ga enkrat spustiš, se res sprosti prostor za kaj bolj ustvarjalnega.

Bi pa dodala eno stvar pomembno je tudi, da ostane neka zavestna odgovornost za svoja dejanja. Sprejemanje vsega v sebi ne pomeni, da je vse OK za izživet navzven, ampak da vse lahko obstaja v tebi brez sramu ali potlačitve. In šele iz tega prostora lahko dejansko izbiraš bolj zavestno. Zelo zanimiva izkušnja s krokarjem, mimogrede – takšni simboli znajo precej direktno pokazat stvari, ki jih drugače dolgo ne bi želeli videt.

Kljub temu sem se tako odmaknila od težave, saj je nisem čutila, in si od tam naredila terapijo (skoraj kot bi jo delala na drugi osebi) in na enostaven način brez boja, bega ali čustvenega vpletanja prepoznala omejitve in jih odpustila iz življenja.

Super  :prst:    :prst:

Podobno je, ko smo sposobni nase pogledati iz božanske perspektive, ampak včasih je lažje, če nekaj narediš na nekoliko drugačen način, da se ne ujameš v stare vzorce.

Ninja

Pri tebi pa sicer še čutim, da si nisi čisto odpustila za to in še nosiš  vzorec vloge žrtve in neke zamere in obtoževanja. Poleg tega si bolj neprizemljena. Ko smo neprizemljeni, se spremembe dogajajo le na višjih nivojih, medtem ko se v našem življenju nič ne spremeni, materializira.

Čeprav sem naredila že veliko priznavam, da si še vedno nisem popolnoma odpustila. Verjamem pa, da mi bo to z veliko dobre volje uspelo !

Včasih se vzorec kaže fizično na telesu in nas boli glava, trebuh, rame, v tvojem primeru je to lahko komolec. Se je bolečina po predihavanju sprostila?

Ja, bolečina je po predihavanju izginila, kar sem vzela kot znamenje uspešnosti predihavanja.

Kar se tiče jemanja esenc-jemljem komb. živl. esenco O(d)puščanje.

Super za izkušnjo z višjo silo. Ti pa svetujem, da tega raje ne počneš med vožnjo, ker te še dodatno "odzemlji" in si veliko manj pozoren na okolico, v avtu pa je pomembno, da smo pri stvari in zbrani.

Nasvet o vožnji z avtom bom upoštevala! Hvala !

Urška

Doživetje z jemanjem esenc ni potrebno, da je "pretresljivo". Če pogledaš z drugega zornega kota, ali v veoslju sploh obstaja učinek, ki je mogočnejši od doživetja notranjega miru in harmonije? Da so živalski vodniki spodbudili občutek brezskrbnosti v duši? Ljudje smo naperjeni k akciji, dogajanju in pozabljamo da je največje dogajanje aktivni mir v duši.

Čudovito napisano. In resnično !

Hvala tudi za nsvete glede obeskov/kristalov !

Vsem želim vse dobro in vas lepo pozdravljam,

Jasmina

Pa še nekaj-kupila sem si živlaske esence odpuščanje, jemljem jih od petka...ali imaš tudi ti z njimi kakšne izkušnje ter seveda kakšne so? Zaenkrat kakšnih pretresljivih dogodkov še ni bilo sem se pa zalotila kako sem se kmalu zatem, ko sem jih vzela, brezskrbno in skorajda nezavedno vozila skozi mesto....

Doživetje z jemanjem esenc ni potrebno, da je "pretresljivo". Če pogledaš z drugega zornega kota, ali v veoslju sploh obstaja učinek, ki je mogočnejši od doživetja notranjega miru in harmonije? Da so živalski vodniki spodbudili občutek brezskrbnosti v duši? Ljudje smo naperjeni k akciji, dogajanju in pozabljamo da je največje dogajanje aktivni mir v duši.

Če želiš maksimalni učinek, kristal nosiš na goli koži, torej kot obesek pod oblačili. Nosiš ga v bližini tistega predela, katerega najbolj čutiš, da bi bilo dobro. V art shopih prodajajo usnjene vrvice na metre, tako da si lahko napraviš poljubno dolžino verižice. Jaz sem si napravila že verižice, ki so mi segale do pleksusa. Takšno verižico ni potrebno večno nositi, tako dolgo nosiš, dokler se ti zdi, da deluje. Kristal redno čistiš pod tekočo vodo, lahko se z verižico tudi tuširaš, naj bo vedno s tabo. Če kristal redno čistiš (lahko ga postaviš tudi na sonce, ga očistiš s svojo energijo) in ga po določenem času ne zaznavaš več, pomeni, da je kristal "izpolnil svojo nalogo", se pravi naravnal tvoje vibracije na zdravilne vibracije, ki jih sam oddaja. Kristal lahko takrat snameš, očistiš in spraviš. Mogoče ga boš ponovno potrebovala kdaj v prihodnosti. Lahko pa ga, če tako začutiš, po končani nalogi vrneš nazaj v zemljo.

Za to, da ne čutiš ničesar, je lahko več vzrokov, eden od teh je, da je že samo razumevanje in ozaveščanje vzroka sprožilo proces osvobajanja. Včasih tudi ne čutimo procesa tako intenzivno, ampak moramo zaupati, da se je nekaj naredilo.

Pri tebi pa sicer še čutim, da si nisi čisto odpustila za to in še nosiš  vzorec vloge žrtve in neke zamere in obtoževanja. Poleg tega si bolj neprizemljena. Ko smo neprizemljeni, se spremembe dogajajo le na višjih nivojih, medtem ko se v našem življenju nič ne spremeni, materializira. Ko transformiramo vzorce, je zato pomembno, da čutimo pretok po vsem telesu, tudi po nogah (več o neprizemljenosti http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=9).
Če začutiš, da kaj od tega drži, lahko predihaš še to. Mogoče bosta Urška in Zoran dodala, če začutita še kaj drugega.

Včasih se vzorec kaže fizično na telesu in nas boli glava, trebuh, rame, v tvojem primeru je to lahko komolec. Se je bolečina po predihavanju sprostila?

Prav tako ti priporočam, da si jasno postaviš namen pred meditacijo. Na primer "Osvobajam se tega in tega vzorca na božanski način". Včasih bi nekaj naredili, ampak se kakšnemu delu nas to upira. Potem smo pri stvari bolj na pol in hitreje zadovoljni z rezultatom )

Jemala sem že kar nekaj živalskih esenc in učinki so vsakič drugačni. Včasih čutim globlje spremembe v sebi, spet drugič so rezultati vidni v okolici (bližnji in sodelavci npr. drugače reagirajo name, kar je dober pokazatelj sprememb), včasih mi pokažejo, kaj moram še narediti, spet drugič se spremembe nekako same odvijejo - sprva izgleda, da se nič posebnega ni zgodilo, ko pa pogledam nazaj, opazim kar nekaj razlik. Izkušnje z jemanjem esenc so opisane tudi na spletni strani (primer: http://www.zivalske-esence.com/3,delfin.html). Katero pa ti jemlješ?

Kristalov pa ne poznam tako dobro, razen teh nekaj, ki jih imam doma. Ti bo najbrž Urška lahko več napisala ... osebno se ravnam po občutku. Ko se spomnim na nek kristal, si ga položim tja, kamor začutim, ampak mi noben prav dolgo ne paše

Zato pa je forum - da si svetujemo, pomagamo, se podpiramo, klepetamo in odkrivamo Vsi se učimo z vprašanji in odgovori

Super za izkušnjo z višjo silo. Ti pa svetujem, da tega raje ne počneš med vožnjo, ker te še dodatno "odzemlji" in si veliko manj pozoren na okolico, v avtu pa je pomembno, da smo pri stvari in zbrani.

Spomnila pa sem se še nečesa: danes, ko sem se peljala v službo sem se pogovarjala z višjo silo in jo prosila naj mi da znamenje v primeru, da me sliši. Kmalu zatem sem se peljala za avtomobilom, ki je imel v registraciji navedeno UP(UP je pesem S. Twain in mi je zelo pri srcu, lahko pa ga prebereš kot UPanje), za menoj pa se je peljal avto z registrsko številko LP)lep pozdrav).

Lahkosemsrce, čist hudo, sem se kar nasmejala     super! :prst:

hvala za odgovor. Imam še nekaj vprašanj. Gre za transformacijo vzorcev. Najprej sem se po tvojem nasvetu umirila in vzpostavila kanal božansko-zemeljsko, ko pa sem prešla na sam postopek transformacije sem naletela na nenavaden občutek. Zamislila sem si problem, ki me muči, se videla v tem problemu ampak občutki, ki sem jih včasih imela pri doživljanju tega problema sploh niso prišli, če se lahko tako izrazim. V bistvu sem bolj kot ne opazovala sebe v teh situacijah kot bi gledala fil, edino v levi roki-v pregibu komolca-me je začelo močno kljuvat a na neboleč način. Ko sem začela predihavati te vzorec se je film zaključil jaz pa nisem občutila ničesar-ampak res ničesar. Kot bi gledala film, ki me ni prepričal. Rada bi izvedela kaj o tem misliš ti.

Pa še nekaj-kupila sem si živlaske esence odpuščanje, jemljem jih od petka...ali imaš tudi ti z njimi kakšne izkušnje ter seveda kakšne so? Zaenkrat kakšnih pretresljivih dogodkov še ni bilo sem se pa zalotila kako sem se kmalu zatem, ko sem jih vzela, brezskrbno in skorajda nezavedno vozila skozi mesto....Kako je z tigrovim/bikovim očesom? Naj ga nosim vedno na verižici ali zadostuje, da ga imam v bližini (recimo na delovni mizi...).

Dala sem ti kar veliko dela. Ker sem še nova v tem se seveda še učim kaj in kako.

Spomnila pa sem se še nečesa: danes, ko sem se peljala v službo sem se pogovarjala z višjo silo in jo prosila naj mi da znamenje v primeru, da me sliši. Kmalu zatem sem se peljala za avtomobilom, ki je imel v registraciji navedeno UP(UP je pesem S. Twain in mi je zelo pri srcu, lahko pa ga prebereš kot UPanje), za menoj pa se je peljal avto z registrsko številko LP)lep pozdrav).

To je bil zame dovolj dober namig.

Hvala in vse dobro.

Pri soočanju s sabo in osvobajanju omejitev se najprej umirimo. Pomagamo si lahko z glasbo, svečkami, dišavami, lahko smo v naravi - pač kar koli nas sprosti. Nato si postavimo kanal božansko-zemeljsko (na vstopni strani Pesem duše je posneta vodena meditacija za postavljanje kanala) in se odpremo za to, da vidimo, kaj je izvor naših težav. Ko začutimo nek vzorec ali negativno čustvo, ga predihamo. Urška je pred kratkim objavila odličen celosten pregled za transformacijo vzorcev http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=588.

Oglasi se še kaj in sporoči, kako ti je šlo. Srečno <3

Da pa ne bi bilo preveč jamranja in negativnosti, moram nujno povedat, da je bil z današnjo izkušnjo ves trud zadnjih dni več kot poplačan. Počutim se, kot bi prvič zares zadihala, med meditacijo me je oblila taka radost, da sem se ene 10 min skupaj smejala, odprlo se mi je kar nekaj novih stvari, med drugim se mi zdi nujno, da povem, da so vse navidez negativne izkušnje kratkoročne, vsi, ki se jih odločijo rešiti, pa imajo ogromno podporo.

Če je kdo v stiski, naj ve, da ga čaka neslutena nagrada in sreča, če se le odloči slediti sebi in zbere pogum, da se sooči tudi s tistimi stvarmi, ki bi jih najraje potlačil ali jim ubežal.  :srcek:  :rose:

Pozdravljena Ninja in seveda tudi vsi ostali

Sem nova na tem forumu in v sebi nosim zelo močno željo po spremembi življenja na bolje. Tudi sama se soočam s temnini deli sebe, ki si jih želim odsloviti a ne vem kako. Ne vem kako naj se tega lotim. Kaj naj naredim?

Hvala za odgovor in nasvete ter lep dan še naprej,

Jasmina

Situacija me ponovno uči, da nič ni manj realno in ne izgine, če si pred tem zatiskamo oči. Tako kot če bi stopili na sonce, odprli oči, ga zagledali, potem pa jih spet zaprli in si ponavljali: Obstaja le tema, obstaja le tema Poleg tega sem čutila močno podporo vodnikov, ki so podprli mojo odločitev in sprožili tok sprememb, ki so posledica tega, kar sem se odločila.  :srcek:

:prst:  :prst:  :prst:

:srcek:  :prst:  :rose:

se podpišem ... rokenrola pa je res dosti te dni   

Če je kdo v stiski, naj ve, da ga čaka neslutena nagrada in sreča, če se le odloči slediti sebi in zbere pogum, da se sooči tudi s tistimi stvarmi, ki bi jih najraje potlačil ali jim ubežal.  :srcek:  :rose:

Situacija me ponovno uči, da nič ni manj realno in ne izgine, če si pred tem zatiskamo oči. Tako kot če bi stopili na sonce, odprli oči, ga zagledali, potem pa jih spet zaprli in si ponavljali: Obstaja le tema, obstaja le tema Poleg tega sem čutila močno podporo vodnikov, ki so podprli mojo odločitev in sprožili tok sprememb, ki so posledica tega, kar sem se odločila.  :srcek: