Zakaj se učitelji pogosto toliko ukvarjajo/mo s sabo? Deformacija ali nuja? Ne vem, a kdo ve za zdravnike ali pa recimo za delavke pri linicah? Pri nas v službi je že tako, da ko se začnemo sesuvat, iščemo rešitev v pilulah ali alternativi. In vedno več jih razume, da morajo nekaj narediti v sebi. Tudi taki, ki so zelo skeptično gledali na vse, kar ni dišalo po zdravniku. Noro se mi zdi, koliko ljudi se sesuva v mojem poklicu, tako ali drugače.

Rekel bi, da je postalo že nuja tako, kot vsakdanje umivanje zob.
Otroci vejo kaj hočejo in kaj jim pripada in če jih učiš nekaj kar ni v skladu z njimi je joj. Za vas je pa to še težje, ker morate delati po sistemu.
S tem pa ko skrbite zase in svoje počutje se tudi drugi zraven vas tako počutijo. Če ste pa sesute pa se to samo še poglobi in nekaj moraš narediti praktično nimaš izbire, sam si izbereš pot, seveda jo lahko poljubno spreminjaš, če imaš dovolj moči in iznajdljivosti.
To je super, da se vas vse več zaveda, da je potrebno zase poskrbeti.
lp

Mislim, da ljudje, ki delajo z ljudmi, pogosteje osebno rastejo, saj so nekako prisiljeni v to.  No, recimo, da je med njimi več takih, ki se zavedo pomembnosti dela na sebi.

Mislim, da si hotela še nekaj napisati.

Ne