Je že kar neka časa od tvojega pisana na forum. Kako je s sinčkom? Bolje? In s teboj?

Vem da ni lahko, ko poskušaš sprejeti odločitve in narediti najbolje kar lahko v dani situaciji. In vem da ni lahko, ko nisi mainstreem družina v nekem okolju. Vem, ker je pri nas isto. Sama imam obdobja, ko lahko premikam gore in skačem čez potoke. In takrat diham s polnimi pljuči in vem da so naše odločitve glede življenjskega stila in starševstva vpete v pesem naše družine.

Vendar pa. Ko pride bolezen. Ko otroku ni in ni bolje, takrat postanem šibka in se sprašujem, če je vse to nujno. In če je naša pot res pravilna. In se čas trenutno ustavi.

Verjetno je vaše življenje na vasi tudi malo izolirano in z dvema malima otrokoma doma, ni vedno samo med in mleko na mizi. In potem je tu še partner, ki potrebuje svoj čas in trenutke za lastno kreativnost potisneš na stran.

Meni osebno se zdi zelo pomembno da ohranjaš stik s seboj, z Janiko in ji pustis da ustvarja in krearira. Da je. Ona-Ti.  In ko se kreativna barva ponovno vpije v tvojo kožo, in postane ponovno del tebe, takrat boš lažje dihala na poti. In lažje sprejela izzive in jim podala roko.

Lep pozdrav
Nina

V vašem pismu navajate težave v zvezi z otrokom in hkrati vas zanima, kaj vas ovira v življenju, da ne dosežete nekega "globljega zadovoljstva". Ti dve stvari sta pri vas povezani. Pri pregledu biopolja se pri vas začuti globoko nesprejemanje življenja takšnega kot je ter odvisnost od popolnega življenja - v podzavesti lahko nosite zapis o idealnem življenju, ki ste ga mogoče kdaj prej živeli ali pa ste si ga sami ustvarili (pogosto pravijo, da si ljudje napravijo gradove ali kar celo kraljestvo v oblakih). Trenutno dejansko življenje pa ni takšno kot je vaše v predstavah in vsako odstopanje od pričakovanega v vas povzroči agresijo in obtoževanje. Predlagam vam, da razrešite ta vzorec (lahko ga spustite po predlaganem načinu transformacije oziroma, kakor ste sami navajeni spuščati neželene vzorce).  Nato pa se odprite za realnost, za to življenje, točno takšno kot je.

Sin energijsko "presnavlja" podzavestno agresijo od vaju z možem. Jaz začutim situacijo kot nek globlji konflikt z vašimi starši oziroma s starši od moža; zamera, občutek, da nisem dovolj dobra in pa obsojanje. Vse to se na zunaj odraža na fantku. Ko pride nov član družine, se zelo rado zgodi, da se v starejšemu otroku naseli ljubosumje, saj ni več v centru pozornosti. Na starših je, da starejšemu otroku odredijo svojo novo vlogo v družini. Vlogo starejšega, odgovornega bratca. Lahko se mu tudi pove, da je on že velik in lahko poskrbi že v veliki meri zase (se obleče, umije itd.), dojenček pa tega še ne zna. In da ga bo tudi on lahko naučil veliko stvari ...

Predlagam vam tudi redno meditacijo. V njej se lahko energijsko toliko oddaljite od situacije, da zmorete videti dejansko stanje, ki niti približno ni brezizhodno, kot se vam na prvi vtist zdi. Imate svoj dom, ki ste si ga sami zgradili, dva zdrava otroka, moža ki vas ima rad in zdravje, ki vam služi. Poskusite se osredotočati na vse tisto, kar imate in za kar ste hvaležni. :rose: