obstaja pregovor, ki pravi, da največ tvega tisti, ki ničesar ne tvega - in mislim, da boš kmalu razumela, da ne tvegaš veliko, če si ti taka kot si, kajti tako nimaš česa izgubiti. Veliko pa imaš izgubiti, če si ne dovoliš biti ti. Takrat predamo sebe v druge roke in zato se ne počutimo živi ali na pravem mestu.

Manjkaš si namreč ti sama … oziroma stik s sabo. To je tisto, kar si zanemarila, ko si se odločila, da boš prepuščala odločitve drugim, zaradi takrat trenutne in navidezne lažje poti.
Zagotovo je veliko jeze, največ nase, ampak jeza je v redu. Jeza te premakne. Saj ni še nič izgubljenega, počasi in z ljubeznijo do sebe se naredi veliko, jeza pa je samo sprožilec akcije. Manj lepe stvari se tako lažje odpravijo. Rabiš ta zagon, zato je jeza le orodje tvoje duše, ki bi želela premik v pravo smer. Uporabi to jezo za kak koristen premik, potem pa počasi naprej.

Srečno in javi se  .

najlepša hvala za odgovor. Se čisto strinjam z vsem napisanim. Očitno je res, da mi nedejavnost daje varnost, da mi ni treba iti ven iz svoje lupine in raje ždim notri in sem žrtev. Res pa je, da  ko odpreš ena vrata, se ti odpre še več drugih in potem ven padajo tako lepe, kot manj lepe stvari. Moj problem je predvsem preobčutljivost in kot sem že rekla prevelik strah. Zato sem se v nekem trenutku odločila, da se ne bom odločala in sem vse prepuščala drugim. Zdaj mi je pa resnično dosti, ker želim živeti in se imeti lepo.

V sebi imam nek tak občutek, kot da mi nekaj manjka, pa nikakor ne morem pogruntati kaj bi to bilo. Res je tudi, da sem kot otrok kar nekaj sanjala, a morda,  ker se mi želje niso uresničevale sem nehala sanjati in si želeti stvari. Nisem si več upala tvegati in sem raje izbirala "varno" a zame manj osrečujoče. Mogoče je tudi zato v meni toliko jeze in gneva.

Resnično upam, da se najdem in ugotovim bistvo zakaj sem prišla sem.
Upoštevala bom tvoje nasvete, še enkrat hvala zanje.

Lp,
ranjena duša

se bom obregnila predvsem v zadnji, astrološki del. Kar je gospod povedal je razlaga, ni pa razlog. Predvsem ne spremeni dejstva, da se je tvoja duša utelesila na tem svetu z določenim namenom - prerasti danost, ki je položena v zibelko.
Astrologi prepogosto interpretirajo rojstno karto kot nekaj, kar je fiksno. To je približno tako, kot bi rekel, da iz divje jablane lahko zraste samo divja jablana. Kar je res, če jablano zasadimo iz peške in pustimo popolnoma pri miru poganjati po svoje, tam nekje na obronku gozda. Če pa jablano cepimo, lahko dobimo iz nje zelo veliko različnih stvari. Za začetek lahko dobimo kvalitetnejšo sorto katerekoli plemenite jabolke. Potem so tu še nektarine, kutine itd. Najboljše marelice, recimo, zrastejo iz cepljenje slive. Sadjarstvo na stran pa je z nami zelo podobno. Značilno za vse uspešne ljudi je namreč, da imajo zelo 'težko' natalno karto. Kar seveda pomeni, da so se ukvarjali s svojimi slabostmi, jih spremenili v svoje darove, pogosto nevedoč, da je to iz danega skoraj 'nemogoče' - oziroma prav zaradi tega. Toliko o tvojem trojnem raku - naj ti bo osnova, ne pa kazen ali izgovor .

Kaj pa so sposobnosti razcvetenega znamenja raka, ki aktivno živi svoje osnovne danosti? Velika senzibilnost, smisel za umetnost, izjemna domišljija, sposobnost, da se drugi v njihovi družbi počutijo domače, sproščeno, velika sposobnost kreiranja intimnosti in varnosti za druge, toplina, domačnost, občutek varnosti, pogosto dobra povezava s podzavestjo, komunikacija preko sanj … itd itd.

Prva naloga pa bi zate bila (rakica ali ne), da se odločiš izstopiti iz vloge žrtve. Poglej in preveri, kaj ti ta pasivnost prinaša. Če traja že desetletje, imaš nek notranji razlog, da jo gojiš. Imam na sumu, da se počutiš varna v tej 'nedejavnosti' in da ti to na nekem nivoju ustreza. Dobro bi bilo, da preveriš, zakaj ti to ustreza.
Ko to najdeš, predelaj po postopku, ki je tu na forumu na voljo in večkrat opisan. Lahko pa dodaš tudi kaj svojega, kar ti ustreza, imam občutek, da bi tebi ustrezalo fizično čiščenje (veliko dihanja, potenja, skozi šport ali savno).
Potem predvsem iskreno, res iskreno, sprejmeš odločitev, če želiš kaj spremeniti ali ne. To je samo med tabo in - tabo. Nihče drug se v to ne bo vtikal. In nikamor se ti ne mudi.
Veliko ljudi se v tem obdobju hočeš nočeš odpira za svoje prave potenciale, ker čutijo, da ne morejo več živeti v laži oziroma kot nekdo, ki je izbral svoje življenjske aktivnosti zaradi napačnih razlogov ( želje drugih, starši, okoliščine … itd). Zdaj se ti je očitno začelo dogajati to, da bi rada nekaj spremenila, in to je pozdrava vredno. Tudi zate velja, kar je že Ninja pisala in Urška - predvsem sprejmi sebe in svoje stanje točno takšno, kot je. Odpri se zavestno za to, kaj bi rada. Pusti, da informacija pride do tebe, v svojem času in na svoj način. Zagotovo jo boš prepoznala. Potem sprejmi odgovornost za svojo odločitev, če jo boš sprejela. In začni delovat.

Občutek 'ne spadati v svoje telo' pomeni, da se nisi sprijaznila s tem, da imaš na tem svetu in v tem življenju neko določeno nalogo, ki si si jo sama izbrala in ki na prvi pogled ni privlačna. Lahko ga spremeniš, ko boš ozavestila, kakšna je tvoja naloga. To je pa nekaj, kar moraš storiti sama, drugače ne boš verjela, da je res. Terapevti ti lahko samo pomagamo, te podpremo, po forumu ali v živo … ampak raziskava je vedno tvoje delo - in veselje

Lahko ti zagotovim, da je vredno težavnosti, kajti, ko odkriješ, zakaj si na tem svetu (in to sploh ne rabi biti nekaj zelo kompleksnega ali težavnega), se srečaš z veliko radostjo svojega življenjskega namena.
Strah so vedno samo vrata, ki vodijo točno tja, kjer je odgovor na naše želje.

Srečno    :prst:

Drugače poskušam čimveč delati na sebi, berem, meditiram, pa še vedno ne najdem pravega odgovora. Enkrat mi je en gospod razložil,da je moj problem astrološki, ker sem namreč trojna rakica. Vedno kompliciram, sem zelo neodločna, depresivna, pesimistična in me je vsega strah.

Prosim za kakšen dober nasvet, ker sem čisto izgubljena!
Najlepša hvala!
ranjena duša

Hvala Darji in Tini.
Zadnje čase veliko delam na sebi in ozaveščam stvari tako da so tudi vidni rezultati. Velike zasluge gredo tudi temu forumu in njenim članom, ki ste mi zelo olajšali življenje. Tako da hvala vsem.
Ja nisem čisto dobro zastavil vprašanja kaj mi dela težave.
Trenutno mam velik problem z nekim strahom, ki mi preprečuje da bi izkoristil svoje potencijale. Kar skril bi se nekam stran od vsega. V prsnem košu imam občutek da je nastala neka praznina ki kar srka energijo.
Mam obveznosti pa kar bežim stran od njih, pa tudi veliko željo da bi nekaj ustvaril v življenju.
Mogoče gdo vidi kaj moram razrešit?

Alibaba, jaz pri tebi začutim ravno to, kar že omenjaš - strah, da bi se v popolnosti odprl svojim potencialom in sposobnostim, jih ponudil svetu in življenju - z drugimi besedami pogledano je to tudi strah, da bi se postavil na svoje lastne noge in sprejel odgovornost za svoje življenje. Spremlja ga občutek nisem dovolj dober.

Predlagam ti, da predihaš ta strah in občutek skozi opisan proces transformacije na vrhu tega foruma. Imaš podporo, samo odpri se zanjo če želiš.

Sicer pa si izrazito neprizemljen, kar pomeni, da so ti v nekem delu tebe stvari jasne, vendar pa jih ne prizemljiš ali realiziraš. Ko greš meditirati, se najbrž počutiš boljše, vendar večjih rezultatov ni, zato bežiš, ampak ko odpreš oči, je razkorak med željami in realnostjo še večji. To je potem začarani krog. Svetujem ti, da več pozornosti nameniš čisto zemeljskim dejavnostim in nič ne prizemljuje bolj od športa. Ko se boš malo spotil in tako prizemljil, boš tudi lažje pogledal na celotno situacijo. Takrat svetujem, da si postaviš steber božansko - zemeljsko (link do vodene meditacije je objavljen pod različnimi temami). Nato si predstavljaj sebe v življenju, predihaj moteče občutke, odpor, strah ipd. Ko čutiš, da popusti, lahko sprejmeš naslednje odločitve: Brezpogojno sprejemam življenje na zemlji in se z radostjo odpiram izkušnjam; Sprejemam odgovornost za svoje življenje; Postavljam se na mesto v življenju, ki si ga je izbrala moja duša; Odpiram se svojim sposobnostim in potencialom.

Vse to lahko večkrat ponavljaš. Predvsem postavljanje kanala (steber božansko-zemeljsko) bi bilo dobro, da je naša vsakodnevna rutina, saj se tako uravnovesimo, umirimo, smo bolj pri sebi, lažje ločimo med svojimi občutki in zunanjim dogajanjem in imamo širši pogled na vse, kar se nam dogaja. Srečno  :rose:  :prst:

----

Darja - previdno s takimi željami, 'naj ti življenje pošlje nekaj, za kar se je potrebno boriti' ... ker lahko postane še bistveno bolj naporno, kot je. Res je, da v bolj ekstremnih situacijah začutimo prave prioritete in smo prisiljeni v stik s sabo, ampak ni smiselno prositi za dodatne probleme, če so že itak težave. Saj se da tudi drugače najti svoj namen in ga začutiti, ni vedno potrebno toliko trpljenja. Sploh, če se zavestno odločamo za svojo pot, lahko spustimo kakšno nepriliko, ker se sami lotevamo stvari in tako prej ozaveščamo.

Res pa je, da se vsi počutimo bolj živi in na pravem mestu, ko začutimo, da ima naše življenje smisel, to pa se najlažje zgodi tako, da se počutimo koristni.

Obema z Mijo hvala!
  :rose:

Hvala, polepšala si mi dan!  :srcek:

Mija

Veš, brez tvoje ljubezni, svet trpi. V tebi je, ponudi jo v življenje.

Moja nekoč nekje, večkrat v tem in drugih življenjih ni bila sprejeta, oz je bila nekomu grožnja, pa sem napačno zaključila, da je problem v ljubezni, je bil pa v strahu.