Reference in mnenja udeležencev



Kaj mi je prinesla ustvarjala akademija Pesem duše? Moj namen je bil poglobiti znanje s področja dela z energijami.  Kaj lahko več, na tem področju.
A že drugi mesec (modul) sem spoznala ni pomembno koliko tehnik poznaš. Pomembno je, ko si. Ko sem jaz brez vsega, kar me obdaja. Kdo sem jaz brez vpliva okolja, družbe, družine ali misli. Kod sem ko je moj um, duša in telo v ravnovesju - harmoniji - miru. Kdo sem tukaj in zdaj. Ostalo ni pomembno.

Renata A.


Kaj sem bila pred prihodom na akademijo leta 2015. Oseba, ki se je vedno prilagajala drugim, pomagala kjer je začutila, da "mora" pomagati, brez da bi jo kdo prosil. Bila sem oseba, ki je mislila. da mora biti vedno drugim na razpolago, brati njihove misli in poskrbeti zanje, da se bodo dobro počutili. V primeru, da me je kdo kaj prosil ali da mi je bilo v službi dodeljeno dodatno delo, se ne glede na že tako veliko obremenjenost nisem znala upreti. Nisem znala reči ne. To je bilo v meni in tako sem bila vzgojena. In če ni bilo vse v redu, sem občutila krivdo za takšno stanje. Ob tem sem verjela, da si bom na tak način enkrat prislužila priznanje, pohvalo, obilje, da bom sprejeta in ljubljena...
Leta so minevala, jaz pa vedno bolj prazna. Prišla je bolezen in mimogrede mi je brat omenil, da bo treba nekaj spremenit. Odločena, da bom to res naredila, sem iskala poti do boljšega počutja. Veliko knjig za osebno rast sem prebrala, obiskovala predavanja in delavnice, si privoščila terapije, brskala po internetu... In ko je prišel zame pravi čas, sem na spletu našla oglas za informativni dan Akademije Pesem duše. To bo nekaj zame, me je prešinilo. In res sem bila po predstavitvi Akademije navdušena kot še nikoli. Takoj sem se vpisala v dvoletni program.
Navdušenje se tekom Akademije ni zmanjšalo, nasprotno. Spoznavala sem doslej še meni nepoznane energije, še posebej sta me prevzela Reiki in Skalarni valovi. Kot da bi reiki energija doslej počivala v meni, se je že po prvi stopnji prebudila in mi ogrela dlani, prav tako skalarni valovi. Na vsakem od modulov sem globlje spoznavala svet, ki sem ga nezavedno iskala. To je svet ljubezni, sprejemanja in dajanja, svet čudovite svetlobe. Brez pogojev in pričakovanj, brez obžalovanja preteklosti in strahu za prihodnost, samo doživljanje tega trenutka.
Sprejela sem vzgojo, katere sem bila deležna v svoji primarni družini, saj verjamem, da sta me starša vzgajala po svojih najboljših močeh. Hvaležna sem jima za vse, kar sta naredila zame, da sem postala to kar sem. Spremenila sem tudi odnos do partnerja in otrok, sprejemam jih take kot so, ne poskušam jih spreminjat. Pa tudi ne prilagajam se več kot včasih, da bi vsem ustregla. Priznam, še vedno imam cmok v grlu, kadar kaj odklonim in rečem ne, a mi gre vedno bolje. Ljubeče sprejemam sebe tako kot sem in enako sprejemam ljudi, ki jih srečujem na poti svojega življenja.
V sebi odkrivam nove potenciale, s katerimi v povezavi z Vesoljem lahko pomagam tako sebi kot drugim in to me osrečuje. Za vse posredovano znanje, za vso podporo in vodenje, za vse razumevanje in učenje sem srčno hvaležna Zoranu in Urški, ki sta mi pomagala postati to, kar danes sem. Prav tako srčna hvala vsem sošolkam in sošolcem, brez vas učenje ne bi bilo tako zabavno, zanimivo, veselo in igrivo. Skupaj povezani smo skupaj napredovali.
Hvala vsem!

Ada



Tudi jaz bi se rada zahvalila tebi za vse lepe trenutke in podporo. Res sem vesela, da sem se udeležila akademije in prvič začenjam počasi čutiti, kdo sem in kaj si želim. Sem tekom akademije ugotovila, da imam res ogromno strahu pred vsem živim in da sem dejansko bila popolnoma otopela od strahu. Sicer je strah še vedno prisoten in vem, da bo še potrebno veliko dela na tem, vendar se počutim veliko bolj močno... in z vsemi spremembami v sebi začenjam počasi dojemati, kaj dejansko pomeni biti kreator svojega življenja. Do sedaj so se mi glavne spremembe dogajale znotraj mene, sedaj pa imam občutek, da se bodo počasi začele dogajati tudi v zunanjem svetu. Bomo videli :)
M. R.



Pred Akademijo sem bila v velikih dvomih pa z željo, da marsikaj razrešim. Kljub dvomom sem čutila, da sem se prav odločila. Po Akademiji dvomov ni več.
Pred Akademijo sem že marsikaj »delala na sebi« in sem želela spoznati le nove metode, kako še bolj pomagati sama sebi, nisem pa verjela, da sem sposobna »delati na drugih«.
Po Akademiji si znam še bolj pomagati, pa verjamem, da sem sposobna (tudi) za delo z drugimi. Kot kaže je vesolje v to prej zaupalo kot jaz, saj mi je po uglasitvi za 3. stopnjo Reiki-ja »poslalo« tako osebo, ki mi ni dala možnosti, da odklonim, pa sem se kar upirala. Njena vztrajnost je prevladala. Iz te izkušnje sem ogromno dobila in še dobivam. Največ občutkov, potrditev, da sem sposobna za delo z drugimi pa sem dobila na zaključnem, 4-dnevnem modulu 2. letnika na Debelem Rtiču. Hkrati čutim, da sem še bolj pripravljena za delo na sebi.
Kot kaže, potrebujem podporo narave, če le gre, več dni skupaj, da se mi »odpre«. Namreč, tako močno, kot sem doživljaja na Debelem Rtiču in lansko leto na Pašmanu, še ne!
Na Akademiji sem želela »razrešit« očetovo smrt in predvsem odnos z enim od bivših partnerjev. Z metodami, ki smo se jih učili v 1. in 2. letniku sem kot kaže to kar uspešno »razrešila«, ob tem sem razreševala še nekaj drugih odnosov. Glede partnerskega odnosa me čaka še nekaj dela, mi pa življenje kaže, da sem na pravi poti. Predvsem v tem, kdo se v zadnjem času zanima zame, pa v tem, da že skoraj 100% verjamem, da sem taka kot sem, v  redu za partnerski odnos in / oz.,  da se strah pred partnerskim odnosom spreminja v željo in zaupanje.
Zamere sem »vrgla v ogenj« lani na Pašmanu, opažam, da res ne zamerim več. Tudi jezim se manj, pri tem mi po moji oceni pomaga tudi KTM (masaža nekaterih meridianov).
Pa v času študija na Akademiji sem se začela poslavljam od starega – mečem stran in podarjam, česar ne potrebujem več – tu imam še precej rezerve!
Po prvem letniku sem dobila tudi pojasnilo (v regresiji pod hipnozo) zakaj v tem življenju nimam otrok.
Z ostalimi področji sem bila že pred Akademijo kar zadovoljna, vseeno verjamem, še posebej od delavnice NLP na Pašmanu naprej, kjer sem tudi izvedla za Akademijo, da mi gre lahko na vseh področjih še boljše.
Po Akademiji verjamem, kako pomembne so (moje) misli in namera, kako pomembno je, da, ko se pojavi problem, iščem rešitve, kako pomembno je uporabljati (vse) metode, ki me približujejo k temu, da se učim (lekcije) na bolj blag, prijazen način in s katerimi sproščam energijo, s čimer dobivam prostor za uresničevanje svojih potencialov, da raziskujem, kaj je zame dovolj dobro, da se zavedam, da kar govorim drugim, da s tem napovedujem svojo prihodnost, da mi je glavna prioriteta ljubezen, do vsega kar obstaja, torej tudi do sebe, …
Za vse našteto in ne-našteto iz srca hvala Urški in Zoranu, pa vsem sošolkam in sošolcem!
Hvala pa tudi očetu, saj verjamem, da me je na Pašman, kjer sem izvedela za Akademijo, »pripeljal« prav on.

Darja


Kaj sem doživela v zadnjih dveh letih:
Ko sem pričela z akademijo, sem bila prestrašena: bala sem se življenja, odnosov, izzivov - čeprav tega navzven nisem kazala in se tega niti nisem zavedala. Ljubezni do sebe nisem imela kaj dosti, nekih 40 % morda, kar se je (vidim šele sedaj) vselej kazalo tudi v odnosih.
Tekom osebnega razvoja skozi akademijo so se moji odnosi presenetljivo izboljšali: še posebej z najbližjimi. Tudi sedanji krog prijateljev je prijeten, zabaven, v podporo; več je medsebojnega sprejemanja, veliko od njih se je tudi samih vpisalo na Akademijo :)
Začela sem odkrivati in razvijati svoje potenciale, stvari vidim jasno,  v sebi pa čutim moč, da se uresničim. Za odločitev, da se vpišem na Akademijo sem si neverjetno hvaležna. Za vso podporo, razumevanje in nenazadnje možnost, da postanem to, kar danes sem - pa sem neizmerno hvaležna tudi Zoranu in Urški. Svojo pot pa nadaljujem v 3. letniku :)

Maša


Energije so me že dolgo opozarjale nase in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bom začela s tem tudi ukvarjati. In se je zgodilo, da sem v pravem trenutku srečala pravo osebo, ki me je usmerila k vpisu na Ustvarjalno akademijo. Res sem tedaj bolj iskala rešitev zase, a odprla se mi je tudi nova dimenzija, za pomoč drugim.
Začelo se je že s prvim srečanjem, občutenje energij se je intenziviralo. Sploh reiki me je takoj osvojil in mi zelo pomagal pri samozdravljenju. Theta healing sem sprejemala bolj postopoma, prvič pa sem tudi v realnosti doživela pomoč drugi osebi, ko smo skupinsko pošiljali energijo osebam, ki so potrebovale zdravljenje. Moja prva misel tedaj je bila, kako pomagati nepokretni 87-letni tašči, ki je zaradi nerodnega padca s hudimi bolečinami v hrbtenici že tretji teden nemočno ležala v postelji, zmedena, ker so zdravila proti bolečinam povzročala privide. Globoko sem verjela, da ji lahko pomagamo vsaj malo omiliti njen položaj, že to, da bi bolečine vsaj malo popustile, bi bilo res čudovito. Malo sem oklevala, ker ji tedaj ni bilo mogoče jasno predstaviti Theta zdravljenja in jo tudi dovolj jasno vprašati za dovoljenje. Ko smo stali v krogu in še vedno nisem vedela, kaj mi je storiti, se me je neka sila močno dotaknila in skozme je kaj vem od kod šinila misel: »Naredi to.« Poslušala sem. Kako prava odločitev! Bolečine so popustile, čez teden dni pa je s hoduljo že prehodila stanovanje! Pa to ni bila edina tako lepa izkušnja. Zdravilno energijo smo skupinsko poslali tudi 84-letni mami, ki je zelo težko hodila po stopnicah, pravzaprav je postavljala nogo ob nogo, sključena, ker jo je vleklo k tlom. Ko me je poklicala po telefonu in rekla, da ta energija iz Ljubljane res pomaga, saj zdaj lahko po stopnicah spet hodi in tudi sključena da več ni, se mi je zdelo, kot bi mi nekdo dal najlepše možno darilo.Tudi 87-letni oče se je po skupinski terapiji Theta healinga bolje počutil, kolena so ga nenadoma mnogo manj bolela in lažje je hodil.
Opogumljena s temi lepimi izkušnjami sem pomagala tudi drugim, ki so me zaprosili za pomoč, ko sem osvojila še reiki II in sem lahko začela delati na daljavo. Največje presenečenje je bilo zdravljenje prijateljice z redko boleznijo, povezano s slabim delovanjem kostnega mozga, saj sva s terapijami uspeli njeno zdravstveno stanje zelo izboljšati. Poročala mi je o boljšem počutju, manj bolečinah, lažji hoji po stopnicah, tudi o tem, kako se ji izboljšuje krvna slika in se hemoglobin pri rednih mesečnih kontrolah pri zdravniku vsakokrat še malo izboljša. Od začetnih skoraj ledenih terapij (obe sva čutili izjemen ledeno mrzel hlad, ona v nogah, jaz pa v rokah) sva počasi napredovali do vse toplejših in zdaj kdaj tudi že prav močno toplih. Zdaj po reiki terapijah, ki jih povežem še s skalarnimi valovi, večkrat poroča o sproščenosti, lahkotnosti in dobrem spancu, bolečin pa da po terapiji ne čuti več, pravi.
Z zdravljenjem drugih se izpolnjuje moje novo poslanstvo, z njim krepim tudi svoje zdravje, življenje pa dobiva nov smisel. To je tako osrečujoče - zato sem iskreno hvaležna za to novo znanje Zoranu in Urški, ki nas učita različnih tehnik zdravljenja, da bi našli tisto pravo zase oz. da bi skozi več njih na najboljši način pomagali tako sebi kot tudi drugim.

Ljubica



Hvaležna sem za odločitev, da se udeležim prvega in drugega letnika Akademije, ki sta mi prinesla veliko novih spoznanj o sebi in mojih odnosih v ožji družini in širšem okolju. Spoznala sem, da nikoli ni prepozno za spremembe, ki na en način »otežijo« trenutne situacije, na dolgi rok pa prinesejo mir in harmonijo.

Iskrena hvala Zoranu in Urški za posredovanje njunega znanja in vso podporo, ki sem jo bila deležna, prav tako pa brez mojih sošolcev ta pot ne bi bila tako zanimiva, prijetna in igriva. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj.


Rezka


Kaj sem bila pred prihodom na Akademijo? Vse in hkrati nič. Kaj sem danes, po končani Akademiji? Vse in hkrati nič. Kaj se je spremenilo? Vse in hkrati nič. smiley Akademije sem se udeležila iz čiste radovednosti. Takrat sem ravno odprla novo poglavje svojega življenja in nisem imela nobenih bistvenih težav, niti z zdravjem, niti službo, niti materialnimi dobrinami. Zaradi čustvene preobčutljivosti sem imela določene težave sama s sabo in posledično težave v odnosih z najbližjimi, saj sem neprenehoma so-ustvarjala dramatična vzdušja. Upala sem, da mi bo razloge za takšna osebna stanja uspelo na Akademiji najti in odpraviti. A trdovratni vzorci, ki so velikokrat podedovani od prednikov, se kot slaba vest vedno znova vračajo in vračajo. Kmalu po prvem modulu Akademije, se je začelo….. Leto in pol neprekinjenega spoznavanja sebe, odkrivanja negativnih vzorcev, prepričanj, predsodkov in strahov. Ni minil teden dni, da ne bi pri sebi našla nekaj novega, nekaj za kar nisem vedela da čutim, da na to reagiram, da obsojam, me je tega strah….
Spoznala sem, da bolezni in slabi odnosi ne pridejo sami od sebe, temveč so pogojeni z našim čustvenim in duševnim svetom, z našo karmo, predniki in vzorci ravnanja, ki so bodisi prirojeni, bodisi pridobljeni. Čedalje bolj sem postajala senzibilna. Začel me je motiti hrup, gneča. Različne čustvene stiske (na primer po prepiru) so se takoj odrazile na telesu v obliki rahlih bolečin, stiskanja, smrkanja in podobno.
Sprva nisem verjela v moč energije, nisem verjela v proces samozdravljenja. A sošolci so čutili mojo energijo. Ko sem si naredila Reiki, so bolečine čudežno izginile. Včasih sem naredila Reiki komu drugemu in takojšnjim pozitivnim učinkom se ni mogel načuditi. Začela sem verjeti v moč energije. V moč pozitivnih misli in dejanj. Jaz, realno bitje, z nogami trdno na tleh, sem začela verjeti v Theta Healing, v Karmično diagnostiko, v zdravljenje s Skalarnimi valovi in Reiki energijo. In dogajali so se »čudeži«. Večletne (kakor tudi hipne) želje so se pričele uresničevati druga za drugo. S spreminjanjem sebe, sem vplivala na pozitivne spremembe pri najbližjih.
Danes, po končani Akademiji, sem še vedno zelo čustvena, a svojih besed, dejanj in negativnih misli se zavedam in na nek način »se imam pod kontrolo«. Vem, da sem popolnoma sama odgovorna zase, da sem sama odgovorna za svoja ravnanja, za svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Zavedam se, da imam možnost izbire. Da sem, kar v resnici hočem biti, brez skrivanja, samopomilovanja, obtoževanja ali poveličevanja sebe oziroma drugih. Znam se pozdraviti oziroma poiskati ustrezno pomoč. Zavedam se zakaj mi določene »slabe« razvade in vzorci koristijo. Sem ozaveščeno bitje, ki se poleg sebe, zaveda tudi svoje okolice in bolj razumevajoče in strpno sprejemam ravnanja drugih na tem planetu. Na Akademiji smo sodelujoči ustvarili pozitivno vzdušje in stkali posebne vezi, ki jih ne pozabiš nikoli. Vedno bomo na nek način ostali povezani. Vesela sem in hvaležna, da sem bila del te skupine. Skupine prihodnosti. Še se srečamo!


Lorena


Ob zaključku 2. letnik Ustvarjalne akademije Pesem duše (2014-2016), me je na poti domov preplavila neizmerna hvaležnost za vse, kar sem v okviru akademije doživela, spoznala, se naučila. Za tako neverjetne ljudi, ki nas je ta dogodivščina povezala in združila. Vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo energijo ... Pa vendar smo si v nekaterih stvareh ali izkušnjah tako zelo podobni. Res je, kar pravijo - iste ptice letijo skupaj. Urška, Zoran, sošolci in sošolke, hvala za vse. Počutim se, da sem (v srcu) bogatejša, svobodnejša, modrejša in predvsem bolj budna, zavestna. Počasi začenjam čutiti in se zavedati, da moč resnično JE v mojih rokah. Čeprav vem, da me v življenju čaka še veliko izzivov, preizkušenj in dogodivščin, obenem čutim, da bo vse še dobro. In čeprav vem, da se je pot "nazaj k sebi" šele dobro začela, verjamem in zaupam, da bo na tej poti zanimivo, zabavno in interesantno.  smiley ... Pa še nekaj, kar mi je še posebej ogrelo srce, kar je potrdilo in okrepilo vero v vse kar se učimo ... Tik preden sem se vrnila domov po zadnjem modulu v 2. letniku, sva se s sošolko vračali do avtomobila. Ona se ustavi, pokaže na tla in pravi: "Poglej!". Bila je gosenica (kolikokrat sicer na tleh opaziš gosenico in kolikokrat to izrečeš na glas?  [smile] ). Pravim ji: "Ali veš kaj gosenica simbolizira?" Pravi, da ne ve. Povem, da je gosenica simbol za preobrazbo. Obe se nasmejiva, veva kaj nama to pomeni. In še preden dobro nadaljujeva, pravzaprav še v istem trenutku, na drevesu zagledava prečudovitega, velikega, črno-belega metulja, ki poleti med nama.
Eva


Prilagodljiva, prijazna, ustrežljiva, pripravljena ugoditi in se popolnoma prilagoditi JAZ, je odšla. Zgodilo se je in za nič ne bi hotela več nazaj. 
V življenju sem se toliko prilagajala, da sem že pozabila kdo sem, kaj si Jaz v resnici želim in nisem imela moči, poguma, ideje, kako naj bi prišla do tega, kar bi me osvobodilo bremen. Prilagajala sem se, da bi bila sprejeta, ljubljena, da bi bil mir v hiši in da bi prikrila drugačnost.
Na zadnjem modulu drugega letnika Akademije se je zgodil močan preobrat, ki ga v tistem trenutku še nisem tako dojela.
Ponovno sem začutila že pozabljeno odločnost, da sem se na opazke mojih bližnjih, da sem drugačna, da sem se spremenila, odločno odzvala: "To sem jaz, prosim sprejmi me takšno kot sem". 
Danes sprejemam sebe, svojo drugačnost in jo povsem mirno izrazim tudi na ven.
Rezultat je... nekateri me sprejemajo, drugi malo težje sprejmejo drugačno mene. Ni lahko, je pa vredno. In ob tem se počutim odlično, saj sem zvesta najglobjemu bistvu sebe ali svojemu dušnemu načrtu. In za to sem tu.
To spoznanje in vsa orodja, ki sem jih potrebovala do tu, sem prejela na Ustvarjalni Akademiji Pesem duše, za kar sem neizmerno hvaležna vama in sebi, da sem se odločila za to pot. 
Zanimivo je tudi spoznanje, da gre v življenju samo za Učenje, Izkušnje in Napredovanje Duše. Sedaj, ko sem prišla do tega spoznanja, grem lahko naprej. 
Poleti me čaka še nekaj izobraževanj, ki so me močno pritegnila in jeseni se vidimo v tretjem letniku!
Veselim se novih dogodivščin, druženja in vsega, kar zraven gre. Naj vam bo svet lep,  

Barbara444


Pred akademijo sem bila Nina, ki je verjela, da obstaja nekaj več v tem življenju oz. obstaja nekdo, ki bdi nad nami. Polna vprašanj o svojem življenju, sebi in želji po razumevanju vsega kar se mi (je) dogaja(lo) skozi življenje. Danes vem kdo sem Jaz in razumem svoje življenje. Imam odgovore na mnoga vprašanja in dogodke, ki so se mi dogajali, pa jih prej nisem razumela. Danes vem, kako si lahko pomagam. Danes razumem to življenje na zemlji in svojo prisotnost tukaj in zdaj. Spremenila sem predvsem odnos do sebe, do svoje duše, tega življenja in najdla svoje mesto v družinskem drevesu. Odpustila, predihala sem veliko jeze, žalosti, solza, ki so se nabirale v meni. Nič več ne obtožujem in se sprašujem zakaj se mi to dogaja, ker razumem, da sem sama kreator vsega kar se mi dogaja. Vsak vikend na UA, druženje s sošolci, delo, terapije, spoznavanje sebe in drugih, odpiranje dela sebe, ki ga nisi pokazal še nikomur.. je bilo izjemno, nepozabno.  Iz srca hvala Zoranu in Urški da delita svoje znanje z nami in odpirata pot do našega bistva, srca, duše. heart
Nina


Že od kar pomnim sem bila drugačna od ostalih, ker sem verjela v stvari, ki niso otipljive, ker nikoli nisem sprejela tega, da je samo fizično tisto, kar obstaja, da se življenje s smrtjo konča…. Zato sem vedno z občudovanjem in zanimanjem spremljala nova odkritja in spoznanja na področju »neotipljivega«. Spomnim se občutka na predstavitvi Akademije. »To je nekaj zame, vse to me zanima, tukaj bom prišla da odgovorov na vprašanja, ki si jih še niti zastavila nisem.« In tako sem se podala na zanimivo izkušnjo. Veselila sem se vsakega modula posebej, ker sem na vsakem odkrila kaj novega o sebi, se naučila novih tehnik za pomoč sebi in drugim. In po vsem delu na sebi bi rekla, da se sem se spremenila na veliko področjih. Predvsem sem sprejela, da vse izhaja iz mene in mojega sprejemanja stvari, da nihče drug ni odgovoren za moje počutje, zadovoljstvo in srečo. Kot posledica tega se je spremenilo moje doživljanje vsega in vseh okoli mene, kakor tudi sebe same. Sedaj sem veliko bolj sproščena, umirjena, vesela in predvsem razigrana. Vedno se poskušam spomniti, da je vse tako kot mora biti, da se vse dogaja z razlogom in da so težave, s katerimi se srečujem moje lekcije, iz katerih se nekaj  učim. Še vedno so dnevi, ko »zapadem v stare tirnice«. Tudi za te dneve sem sedaj hvaležna, ker me opozarjajo, da je delo na sebi vseživljenjski proces. Hvala vama, Urška in Zoran, za vse kar sta me naučila, mi pokazala, me usmerila in hvala vsem mojim sošolcem, s katerimi sem vse prejokala, se presmejala, torej predelala v zadnjih dveh letih. Verjamem, da se je naša pot, tako posamezna kot skupna, šele začela in zato naj bo vesela, zabavna, zanimiva in razigrana.
Dragana


Ko se zazrem dve leti nazaj vidim osebo ki je bila družabna in zabavna vendar se ni nikoli počutila sprejeto.
Pred nekaj več kot 45 leti sem vedela zakaj sem se odločila za takšno življenje. Očitno sem bila zelo, zelo radovedna, da sem si izbrala toliko preizkušenj in neprijetnih trenutkov v življenju. Bolj, ko sem se zapirala sama v sebe bolj se mi je svet rušil pod nogami. Želela sem prekinit to dramo pa nisem imela poguma. Vedno me je spremljal nek notranji glas, ki mi je dajal moč za naprej. Kadar sem bila čisto na tleh se je pojavil tisti drobni žarek upanja, ki me je spet dvignil na površje. Zaradi dogodkov iz otroštva nisem sprejemala sebe in nikakor se nisem mogla sprijaznit s tem, da sem punca. 
Želja po dokazovanju, da sem lahko enakopravna moškim je bila tako močna, da mi ni bilo pomembno kakšna je cena samo, da dokažem, da zmorem. Moje želje so bile nepomembne in nisem znala reči NE.
Sedaj po koncu 2 letnika ugotavljam, da se je spremenilo ogromno stvari. Znam reči NE in postavim sebe pred ostalimi. Postala sem bolj odločna. Še vedno imam vzpone in padce ampak se iz njih učim in ob padcih sprejemam svoje lastnosti, ki sem jih prej obsojala. 
Seveda se tega nisem niti zavedala takšno igro sprejmeš in se trudiš, da te nihče nikjer ne preseneti. Dodatno breme vse moraš imeti pod strogim nadzorom, da te kje kaj ne preseneti. Z leti postane takšno življenje naporno. Meni je začelo načenjati zdravje in to me je tudi pripeljalo do odločitve, da moram v življenju nekaj spremeniti.
Na akademijo sem se vpisala da bi našla razlog za zdravstvene težave. Iz meseca v mesec sem spreminjala vzorce in  trmasto ugotavljala, da se marsikaj v mojem življenju spreminja. Sedaj po dveh letih dela na sebi opažam, da se je ogromno spremenilo uredila sem odnose s starši, v službi ne doživljam več konfliktov, kar pa me je najbolj pretreslo ljudje me imajo radi. Danes ko razmišljam kaj vse se je spremenilo vidim, da bi lahko napisala cel roman tistih majhnih korakov ki tvorijo celoto, ki jih ne vidim zaradi strahu .... pred čem že? Danes verjamem, da zmorem verjamem, da tudi meni pripada. 

 
PRED Akademijo PO Akademiji
Občutek nesprejetosti. Ljudje me imajo radi.
Želja po umiku strah pred ljudmi. Ne skrivam se več pred ljudmi.
Nesprejemanje spola. V svojem telesu se počutim super.
Nenehni konflikti s starši. Uredili so se odnosi s starši.
Težave v službi predvsem odnosi z nadrejenimi, dokazovanje sebi da zmorem več kot drugi. Uredili so se odnosi, delo spremenil se je odnos do dela sedaj delam z veseljem in ne zaradi potrebe po dokazovanju.
Nisem znala sprejeti pohvale. Sem ponosna če kdo opazi moje delo in se znam zahvalit.
Nisem znala reči NE in sem se raje odpovedala svojim željam. Res da še z malce grenkim priokusom ampak sposobna sem reči NE.

 Alenka
 

Slišala sem, vem in verjamem, da naključij ni. A vedno bolj spoznavam, da kar mi pride v življenje preko "naključij", je točno tisto, kar mi je v danem trenutku najbolj potrebno. Tako sem prišla tudi do vpisa na Ustvarjalno akademijo leta 2014. Preko niza naklučij, ki sploh niso bila v skladu s tedanjim načinom mojega življenja. A kljub presenetljivemu preobratu sem takoj prepoznala nujnost in pomembnost odločitve.
Ne bom rekla, da sem bila pred tem nesrečna ali kronično nezadovoljna. Niti ni res, da bi se zavedala posebnih težav v odnosih. Res pa je, da sem bila prazna, le na pol budna. Čeprav se nisem zavedala, da mi v življenju nekaj manjka, sem preko nenehnih aktivnosti pridno bežala pred seboj. Potrebovala sem ekstreme, da sem se počutila živo. Še prav posebno brez veselja in osebne angažiranosti je v zadnjih letih potekala moja poklicna pot. Čeprav sem korakala po samostojni poti, smer ni bila prava. Ni bilo več ciljev, izzivov, navdušenja. In priznam, da sem že nekaj let iskala izhod iz te slepe ulice.
Brez občutka pretiravanja lahko rečem, da se je tekom dveh let izobraževanja na UA meni zgodil čudež. Iz neskončnih globin podzavesti je priplavalo spoznanje, kaj je tisto, kar si moja duša želi: postati zdravilka!!!  :)  Zgodilo se je nepričakovano, med eno od meditacij in do zadnjega kotička razsvetlilo mojo notranjost. Ni prišlo kot odločitev, temveč kot dejstvo: "Zdravilka sem". In res sem. Realizacija na materialni ravni se je odvijala povsem spontano. Na vsakem koraku so me čakale potrditve in vzpodbude.
Težje in dolgotrajnejše je delo na sebi. Učenje, ozaveščanje in spreminjanje vzorcev ter prepričanj, ki me omejujejo oziroma ovirajo, pridobivanje samozaupanja, razvijanje intuicije, .... V tem delu mi je bilo v največjo pomoč učenje in druženje na Akademiji. Ko se ozrem nazaj na ti dve leti, se pokaže čudovit mozaik raznobarvnih kristalčkov, sestavljenih v enkratni vzorec, narejen točno po meri moje duše. Vsaka meditacija, vsako spoznanje, bolečina, metoda, so prispevali mali popolen detajl. Največjo zahvalo dolgujem Zoranu in Urški za predajanje svojega znanja in izkušenj na nevsiljiv in lahkoten način. Res je bilo interesantno, razigrano in zabavno. A tudi neskončno poučno in koristno.
Moram pa se tudi iz srca zahvaliti vsem sošolkam in sošolcem za vašo podporo in pomoč. Brez vas mi nebi uspelo. Za vedno bom povezana z vami.
Žal spoznavam, da mi z besedami ne bo uspelo prikazati vseh sprememb, ki so botrovale zadnjim dvem letom. Preden bi prišla do konca, bi gotovo vsi zaspali. Moram pa dodati še to: Moje življenje je postalo polno, a mirno. Sem v harmoniji z okolico in višjim jazom. Zaupam vase, v dobro v ljudeh ter v jutrišnji dan. Veselim se življenja!!!
S hvaležnostjo

Natalija

Ko prihajaš si ena oseba, polna zadržanih misli, odzivov, jeze, strahu ... Ko odhajaš se spremeni odnos do sebe, dela, prednikov …  in postaneš eno z vsem. Ugotoviš, da je življenje lepo v vsakem trenutku, ki ga imaš in živiš v skladu s samim seboj. Vse drugo ni pomembno. Hvala vsem, ker sem lahko bil del vas in še vedno smo med seboj tesno povezani kot skupina. Hvala Zoranu in Urški, ki sta nam to znanje dala, da sedaj lahko vse to občutim in grem po poti svoje duše.  
Sebastjan

Lahko bi napisala roman – kaj vse se mi je v teh dveh letih dogajalo in koliko sprememb opažam na sebi in posledično v okolju v katerem delujem. Kako jaz delujem na okolje in kako prepoznam vzorce, ki jih še imam in jih lahko odpustim, ko jih ne potrebujem več. V zadnjem tednu sem končno prizemljila občutek, da mi je dovoljeno zabavati se in uživati življenje s polnimi pljuči...V vsem kar delam, kako delam, kje delam, in s kom...(banalno, ja-vse to smo nešteto krat ponovili na delavnici, da nam je zabavno, interesantno, zanimivo in razigrano). Ta mesec sem imela priložnost tudi v skupini bobnati s šamanskim bobnom. Ta boben, katerega  mi ga je Urška prinesla mi je pisan na kožo. Hvala Urška! Ima fantastičen zvok (kolega, ki se ukvarja s snemanjem glasbe pravi, da bi ga v studiu rad posnel in izmeril frekvence). In kačji pastirji, ki so poslikava na bobnu, se prav čarobno zlijejo z mojim kitom - živaljo moči in orlom, mojim zemeljskim pomočnikom. Izkušnja z bobnom je bila odlična, ker so mi prijatelji (ki ne verjamejo v duhovnost in energijo) zaupali, da sem lahko bobnala. To je krog prijateljev, kateri mi v mojih najslabših trenutkih vedno pokažejo  moj obraz – da vem, kje ga že biksam in kaj moram spremeniti.... (Jaz jih dojemam kot resnično komplementarno energijo...). In ker je ravno spet junij sem naredila še eno stvar. Zadnjič, ko sem meditirala, sem se zahvalila multipli sklerozi, za to pot učenja in pot do sebe, do vseh spoznanj in vseh ljudi, ki sem jih spoznala in so obogatili moje življenje ... in sem potegnila pogumno fragmente moje duše iz bolezni nazaj k sebi in ji vrnila njene delčke nazaj /z hvaležnostjo za vse naučeno...
Upam, da ne bluzim, in da se skozi pisanje vidi razlika, sprememba na sebi. In predvsem mi je jasno, da se lahko učim in naučim še marsikaj novega, dragocenega  in da to znam uporabiti. Preden sem se prijavila na UA k tebi, sem svoji sestri rekla, da se bi želela naučiti samo to, kako se lahko povežem z nebom in zemjo – in to je bila prva delavnica..Vse ostalo znanje je bilo samo dodatno in nepričakovano dobrodošlo v 1. Letniku. Kar nisem dojela, da stvari resnično delujejo, ko odpremo svoje srce... In ozavestila sem tisto svojo srčnost in veselost, ki sem jo v teh 40. Letih nekako pozabila da jo imam, da je od zmeraj v meni.
Obstaja zgodba o orlu, verjetno je stara šamanska zgodba in jo tako že poznata.... Da se mora orel, ko nekako doseže svojih 40 let odločiti, ali bo živel dalje, ali bo umrl. In ker ne more več živeti tako kot je živel prvih 40.let – mora nekaj spremeniti..Da lahko živi dalje.... V tem času njegovega življenja se mu ukrivi kjun in kremplji, da ne more več zgrabiti hrane, loviti in trgati s kljunom, na koncu ne more niti več leteti, ker se mu zgosti tudi perje... In potem lahko samo čaka da umre,.... ali pa razmisli kako naprej .. in si na skali kjer gnezdi polomi vse kremplje in kljun. Nato traja 120 dni, da mu na novo zrastejo kremplji in kljun. Ker še vedno ne more leteti, si z kremlji izpuli odvečno perje in ga s kljunom razredči. Nato lahko orel poleti svobodno v življenje in živi še naslednjih 40.let...
Hvala Zoran, da ko sem prišla na akademijo – sva ozavestila, da mi je takrat manjkala volja do življenja in da sem to lahko takoj spremenila.
Imam pa še en strah. Ljudje mi dajejo kontakt od ljudi ki so prav tako oboleli za multiplo.. In jaz oklevam, oz. imam blokado da jih kontaktiram. Ne gre za nezaupanje vase. Gre preprosto za odpor in strah – da bi bila preveč pametna in  jim svetovala in bi se mi lahko potem to obrnilo proti meni. Verjetno me je strah videti napredovano bolezen... Ampak po drugi strani – pa vem, da jim lahko dam znanje in informacije, kako si lahko pomagajo sami. Tukaj bi pa rabila vajin nasvet...ker se mučim..
Urška – energetske slike so krasno zdravilno dopolnilo k vsemu – ko se ne znam izraziti z besedami in ko nimam navdiha za novo zgodbo, pa slikam. Za svojo dušo. Za otroke in zadnjič sem celo naslikaka nekaj za mojo mamo. Hvala za vso znanje. Jaz običajno grem v kanal v osebnem avtu in od tam dobim navdih... ki ga potem dam na papir ali sliko...
Sedaj komaj čakam, da gremo na morje... Da se povežem z energijo morja, delfinov, kitov, galebov in šakalov, ki pojejo vsako noč svoje zgodbe. Lahko smo jim hvaležni da sobivajo z nami..

Nastja

Na Ustvarjalno akademijo sem se vpisala predvsem zaradi težav, ki sem jih imela po travmatičnem tretjem porodu. Zdelo se mi je, da sem se izgubila, da se nikakor ne najdem, da se ne morem več sestaviti. Bila sem razdražljiva, »jezna nase in na ves svet«, sitna, nervozna. Imela sem občutek, da sem nemočna v danem trenutku. Težave sem imela sama s sabo in z okolico. Do Društva pesem duše sem prišla »po naključju« in nekaj me je »potegnilo« na Ustvarjalno akademijo.
Po dveh letih druženja na Ustvarjalni akademiji, sem našla svojo življenjsko pot, ali pa vsaj smer, ki je samo moja. Na osebni ravni si bistveno bolj zaupam, znam poslušati srce in delovati tako, kot je zame prav. Predvsem pa sem se naučila sprejemati druge, drugačnost brez obsojanja in slabih misli, da jaz ali drugi niso ok. To se mi zdi zelo pomembna pridobitev, ker mi omogoča boljše vsakdanje življenje doma, v službi, v medosebnih odnosih… Na kratko bi rekla, da sem bolj pomirjena. Celo okolica se name odziva drugače, bolj prijetno, s pozitivnimi čustvi…
Hvala za vse izkušnje, vsa spoznanja, za vse kar sem.
Hvala vsem Vam in Tebi Zoran!
S hvaležnostjo,

Nataša

Kdo sem bila pred akademijo?
Iskalka znanja in modrosti. Iskalka notranjega ravnovesja, ujetnica vrtinca čustev, strasti in nepoznanega vleka. Ženska, ki je bila prepričana, da bo morala izbrati med partnerstvom in duhovno potjo. Nekdo, ki je bil vesel svojih darov in ponosen nase, ker jih poseduje.
Kdo sem po akademiji?
Oseba, ki se znanj in modrosti počasi SPOMINJAM in jih OBUJAM ali pa DOPUŠČAM, DA TEČEJO IZ VIRA SKOZI MENE. Nekdo, ki ni lastnik višjih modrosti, ampak samo kanal, skozi katerega le-te pritekajo. Ženska, ki lahko ima oboje – partnerstvo in duhovni razvoj. Ženska, ki počasi obvlada čustva in nagone s pomočjo zdravega razuma in poslušanjem sporočil duše in duha.

Duška

Končno se mi je ponovno odkril dar, da lahko izrazim svoja občutja.
Naj se ne sliši nenavadno, vendar je v obdobju nekaj let moje srce precej otopelo od obveznosti, ki so se zgrinjale name in še sama ne vem, kdaj je zmanjkalo časa, da bi lahko bila jaz.
Življenje je potovanje obdano z drobnimi čudeži. Včasih jih prepoznamo kot blagoslov, drugič jih zavračamo, češ, saj jih nismo vredni.
V času modernega suženjstva sem kot marsikdo potisnila svojo pravo naravo in starodavna znanja na stran. Mislila sem, da je prav, da se prilagodim okolici in se gnala več ali manj za nedosegljivim, postala žrtev materialnega in odvisna od svojega uspeha. Niso prijetni občutki, ko sem vedela, da ne spadam tja, kamor me je življenje pripeljalo. Posledično sem trpinčila sama sebe in kar je še najhuje, tudi svoje najdragocenejše orodje: svoje telo. Kar pa je bilo najhuje, konec koncev nisem vedela, kaj si sploh želim.
Moja življenjska zgodba ne izstopa. Ni trpeča, ni osupljiva. Nič posebnega. Če napišem kratki povzetek. Vedno me je bilo nečesa strah in žalost je bila del mojega imena.
Čudoviti splet dogodkov me je pripeljal do Akademije, kjer sem se spomnila in naučila obilico starodavnih in modernih znanj.
Zanimive situacije. Včasih bi za običajne mimoidoče bili odlični primerki za psihiatrijo (tukaj mislim  konkretno na aktivno meditacijo). In kako čudoviti ljudje...
Zadnjič med sprehodom me je spreletela misel. Lepo je storiti nekaj zase. Ponosna sem na svojo diplomo, ki me v okvirju spominja na to, kaj vse zmorem. Tokrat za razliko od ostalih tisočkrat, sem naredila nekaj s srcem. Nekaj zase. Mogoče tudi za druge.
Ena izmed mojih najmočnejših želja je, da ta znanja ostanejo del mene. Zanimiv izziv za moj način življenja.
Kar mi je najpomembneje je spoznanje: Brezno brez moči za življenje je le zgolj film posameznika, v katerem si sam glavni igralec, producent in koreograf. Ob vsem tem pa te obdaja neskončno število drugih enakovrednih, enako čudovitih duš, ne glede na to v kakšni obliki se v tem trenutku nahajajo. Samo ozreti se je treba okoli sebe in ozreti se je treba v sebe.
Kar po dveh letih lahko mirno trdim je: mojem življenju je to nekaj prvič, kar sem delala z iskrenim veseljem, radovednostjo in predvsem s srcem.
Z neskončno hvaležnostjo..

Damjana

Veselila sem se rojstva svojega drugega nečaka, ki je najavil svoj prihod v mesecu februarju. 19.2. sem se razveselila bratovega sms-a s simpatično vsebino, ko nečak pozdravlja svojo tetko. Temu sporočilu je kmalu zatem sledil telefonski klic na pomoč, prestrašenega in zaskrbljenega brata. Deček se je rodil z redko in zelo hudo okvaro desnega srca in glavne žile, ki vodi kri iz srca v pljuča. Iz porodnišnice je bil s helikopterjem (da je bil bliže božanskemu?) takoj premeščen v UKC, kjer je bila potrebna takojšnja operacija, da bi razširili žilo toliko, da bi bila »za silo« vzpostavljena povezava s pljuči. Zdravnik, ki je dečka operiral je staršem rekel, da operacija verjetno ne bo uspešna. Začutila sem, da brat (s katerim se tudi sicer zelo čutiva) in nečak potrebujeta pomoč in začutila sem, da lahko pomagam. Uporabila sem vso znanje, sposobnosti, talente, skratka vse, kar mi je bilo dano naučiti se na Ustvarjalni akademiji Zorana Zavorja. Bratu, dečku in svakinji sem pošiljala Reiki na daljavo in tudi skalarne valove z namero, da se zgodi v njihovo najvišje dobro. Začutila sem, da moram tudi pri sebi narediti regresijo in tako razrešila to, kar je bilo za »počistiti« pri sebi. Dečku sem delala Reiki 2x/dan, cca tri tedne, vmes pa po občutku skalarne valove. Dečkovi mami sem nudila pomoč in podporo pri ozaveščanju in transformaciji vzorcev, povezanih z vzrokom dečkovih težav, pri čemer mi je pomagalo znanje karmične diagnostike.
Po več tednih bivanja v bolnišnici, čakanju na operacije, so domači in tuji otroški kardio kirurgi ugotovili, da je dečkovo stanje tako, da ne potrebuje operacije. Staršem so povedali, »da sicer ne znajo tega pojasniti in da se je zgodil čudež« (točno to besedo je uporabil priznani zdravnik). Brat jim je pojasnil, da so bile pri dečku uporabljene komplementarne metode na daljavo. Nekateri zdravniki so na to reagirali s posmehom, drugi (med drugimi tudi kirurg, ki naj bi dečka operiral) pa so dejali, »da naj kar nadaljujejo«.
Danes je deček krepak dojenček, s prav posebnim žarom v očeh! Raste, se razvija in »normalno« živi in kadar začutim dobi svoj odmerek Reikija.
Težko je napisati vse kar človek ob tem doživlja. Eno pa je gotovo, neizmerno sem hvaležna za to izkušnjo.
Hvala tebi, moj mali Korenjak!
Hvala tebi Zoran, za tvojo brezpogojno ljubeče predajanje znanja in izkušenj.
Hvala Božanski ljubezni!

Nataša Mlinar Reljić

Dragi sošolci, sošolke, Zoran in Urška.
Prišel je čas, ko tudi jaz moram, ja moram, ne lahko, ampak resnično moram dati nekaj ven iz sebe. Z začetkom akademije sem dobil občutek, da sem prišel v eno veliko, novo družino. Med brate in sestre. Hvala vam za vso podporo in vodstvo pri moji poti. Pomagali ste mi najti delček sebe, ki me je spremljal in spreminjal skozi ves čas.
S koncem akademije se moja pot ni zaključila, ampak šele začela. Podajam se na pot, da najdem še tisti delček duše v sebi in tudi sebe, da lahko v popolnosti zadiham in zaživim. Da lahko resnično rečem "ja", to sem Jaz. Hvala vam iz srca vsem skupaj in vsakemu posebej za to čudovito potovanje.

Aleš

Dragi  Zoran, Urška in vsi sošolci, hvala vam za dosedanjo pomoč in podporo.
Čutim, da postajam počasi notranje močnejša, stabilnejša, mirnejša. Dali ste mi ogromno moči in ljubezni in za to Vam res iskrena hvala.

Dragica

Pred Akademijo sem bil močno pahnjen v radovednost,da bi izvedel čim več o duhovnosti. Bil sem zbegan in nisem bil prepričan, kaj se mi sploh dogaja. Močna sila me je vlekla vedno tja, kamor je bilo prav in jaz sem ji zaupal. Pripeljala me je na Akademijo Pesem Duše,nisem vedel zakaj,ampak bil sem prepričan da bom izvedel.
Ko sem prvič prišel sem se v glavi spraševal kaj jaz počnem tukaj in če je to prav? Nek občutek je pa vedno govoril "ostani". In jaz sem mu sledil. Vedno več modulov je bilo in vedno bolj sem spoznaval ta občutek, ta notranji glas ki je bil vedno tam. Samo sedaj sem ga bil pripravljen slišati, upoštevati, ker je to glas moje duše. In po prvem letniku sem opazil, da se podzavestno spreminjam in vsakega ki sem ga energetsko podprl je doletelo dobro zdravje in počutje. Včasih samo iz nasveta. Tudi sebi sem veliko pomagal in zelo spoznal sebe. Življenje je postala barka, podzavestni vzorci so prišli v zavest in prvič v življenju sem se zavedal za trenutek da lahko krojim svojo usodo. Po svoji veri.
Drugi letnik je bil pa BUM. Kot da bi življenje testiralo moj karakter ki hoče spoznati sebe. Ampak situacije ki bi me drugače razjezile sem mirno sprejel ker sem se bil pripravljen videti da to nisem jaz. To kar sem vedno mislil da sem. Spoznati sebe pomeni prepoznati svoje blokade in omejitve, zato sem bil hvaležen za vse dogodke ki so me spomnili na mojo negativno plat, da se jih lahko osvobajam ker to so moji občutki. Videl sem ljubezen, čutil sem Duha, v energiiji v vsem in povsod. Pa nikoli nisem hodil v Cerkev, še Birme nimam. Bil sem pa vedno to kar sem samo tega nisem opazil. Sedaj to poznam, imam.
In Zoran pa Urška me nista tega učila, nihče nikogar ne uči. Dala sta mi pa veliko več kot bi lahko kdorkoli pričakoval, vsem nam na Akademiji. Dala sta nam znanje da smo se sami spomnili tega kar smo vedno vedeli,v sebi. In to je ljubezen.Hvala vama iz srca!
Sedaj vem kaj je nam vsem življenje in zakaj je včasih tako težko. Vse je večno prehajanje v ravnovesje in iz njega,kot srčni utrip. Naj bije za vse nas ker vsak utrip nas združuje v enost in v srečo. Tam je večno življenje. V življenju, iz ljubezni od njega do nas,od nas v večnost nazaj iz srca.

Rok

Živijo Zoran in Urška!
Naj vama napišem nekaj o mojih spoznanjih in ugotovitvah v teh dveh letih o sebi.
Ko sem se vpisala leta 2013 na Akademijo sem bila vsa evforična, vesela, da mi je bilo dano najti vajino šolo, da bom lahko mojemu teoretičnemu znanju dodala tudi praktično znanje.
Kar nekaj gradiva - knjig je šlo skozi moje roke, zato sem bila prepričana, da sem že kar visoko duhovno razvita oseba. Potem pa šok, ker se na naših učnih urah nisem mogla sprostiti.
Primerjati sem se začela z drugimi in sem posledično tonila v še večjo temo. Kar nekajkrat sem pomislila, da nisem sposobna in da nimam kaj delati tu, vendar pa sem ob tej misli začutila v sebi agresijo, kar hudo. Jezna sem bila na sebe. Rekla sem si, da nisem za nič sposobna, kaj da rinem naprej itd. Ravno ta agresija me je vzpodbudila  da sem začela delati na sebi najprej sama, potem z lekcijami v šoli. S priznanjem sami sebi da sem dobra, da zmorem, da lahko napredujem kolikor se odprem, da je to v tem trenutku za mene maksimalno in da je to v redu sem začela tudi počasi enakovredno pri nekaterih stvareh sodelovati s sošolci in počutila sem se v redu.
Sedaj po dveh letih sem vesela, da sem vztrajala. Ni bilo lahko. Dosti je bilo solz, jeze, žalosti, nesprejemanja, zanikanja..., vendar splačalo se je. Spoznala sem, da sem vse to jaz sama, da je vse to v meni in da samo jaz sama lahko vse to prepoznam, razrešim in sprejmem z ljubeznijo do same sebe, z vedenjem, da je to del mene in da to imam lahko, da se nimam česa sramovati, bati, ker je vse z določenim razlogom v določenem trenutku prisotno v meni in z menoj.
Moja sprememba v delovanju je zelo velika, kajti čisto na vse gledam in delujem drugače. Pazim kaj mislim, korigiram občutke že v začetku, tako da se počutim dobro, ljudi sprejemam takšne kot so in jih poskušam imeti rada, oziroma jih poskušam razumeti in se ne vtikam v njihovo življenje, pogled na celotno življenje je drugačen. Če me kaj pri kom moti, poskušam najti in razrešiti v sebi. Skratka vsa ta ogledala sprejemam odprtih rok in jih poskušam sproti čistiti in negovati.
Sicer se zavedam da je moja duhovna pot šele sedaj na začetku, vendar sedaj to pot vidim, ker sem pridobila dovolj znanja za enkrat, da morebitne ovire in prepreke na moji poti rešujem če se le da sproti.
Glede sprejema sem v prvi vrsti sprejela samo sebe z vso prtljago iz prejšnjih življenj in iz sedanjega življenja, kajti mislim, da je bilo to za mene ključnega pomena.  Poleg sprejetja sebe pa sem se naučila sprejeti moje strahove ali moj strah, s katerim sedaj hodim vštric. Dovolim mu da je poleg mene kot moj prijatelj in da mi morebiti še vedno pomaga, če se znajdem v težki situaciji. Ravno tako kot strah poskušam sprejeti vse ostalo kar me bremeni ali osrečuje, kajti ponavljam vem da sem to jaz, da je vse del mene.
Hvala za vse naučeno!

Anica

Hvala vama z Urško za vse trenutke, občutke, informacije, vso znanje, ki sta ga prenesla.
Sama sem spremenila predvsem pogled na življenje in s tem tudi odnos do staršev in sebe. Nekaterih stvari še vedno ne morem dojet in mi pridejo do živega (nepričakovana ravnanja ljudi oz. njihovo igranje). Razumem pa svojo naivnost :). Odločila sem se upreti svojemu velikemu strahu in šla ven, da bi ga dobila... od takrat ga več ni (če je naklučje, bomo videli). Veliko bolj sem hvaležna za vse stvari in mislim da mi ravno občutek hvaležnosti odpira vrata do Vesolja. Vse sprejemam veliko bolj Živo, stvari, živali, rastline. Otroke obravnavam kot enakopravne (kontra smislu, saj si le otrok), vidim jih kot duše. Lažje svetujem, lažje povem mnenje na glas. S časom imam še kar težave, vedno se mi neznansko mudi, imam slab občutek za čas :). Vesela sem, da se obrača tja, kamor me nese duša, in plavam globje v spoznanja in čutenja Vesolja.

Tanja

Pred prihodom na Akademijo Pesem duše sem bila zelo obupana ženska. Na videz sem imela vse. Skrbne starše, izobrazbo, moža, hči, stanovanje, avto in službo. V sebi sem pa skoraj vsak trenutek jokala. Spomnim se mesecev, ko sem govorila, da: “ Če je to smisel mojega življenja, potem nočem živeti.” Enostavno me nič od tega ni izpolnjevalo in osrečevalo. V odnosih nisem znala postaviti mej in nikakor nisem mogla prizadeti ljudi okoli sebe, zato sem delovala na lastno škodo. Zdaj vem, da sem vse to počela le, da bi ugajala staršem, partnerju in okolici. Da bi me imeli radi. Sem precej senzitivna in hitro občutim drugega človeka. V vseh letih življenja sem si nabrala toliko tujega bremena, da enostavno nisem ločila kaj je moje in kaj ne. V tistem času sem mislila, da sem vse to jaz. Vsa žalost, jeza in vsi strahovi, vse blokade, ki so prešle v fizične bolečine in depresijo. Takšno življenje je bilo zame izjemno naporno in ni imelo smisla. Na srečo sem spoznala Zorana in zbrala pogum, da se vpišem na Akademijo Pesem duše. To je bil zame velik korak, saj je bilo za mojo okolico nesprejemljivo, da si vzamem čas zase, kaj šele, da se ukvarjam z duhovnostjo.
Poleg vseh znanj, ki sem jih pridobila na Akademiji, je zame osebno najpomembnejše, da končno ločim kaj je moje in kaj ne, da vem kdo sem jaz, da obvladam čustva in ne ona mene ter da imam zavedanje, da je moje življenje moje in da sem zanj odgovorna jaz. In še nekaj, vseeno mi je kaj bodo rekli drugi. Nič več se ne tlačim v okvirček, ki je sprejemljiv za mojo okolico. Da to zmorem, je zame neprecenljivo darilo.
Moje življenje se je v teh dveh letih sicer drastično spremenilo. Začela sem postavljati svoje meje, kar pa na žalost ljudje okoli mene v večini niso sprejeli. (S starši sem za nekaj časa skoraj prekinila stike, pustila službo, ki me ni izpolnjevala, se ločila ter ostala brez materialnih stvari in denarja).
Vendar zdaj, v tem trenutku je vse dobro, hvaležna sem za vse kar se mi zgodi, veselim se življenja in vem, da zmorem z ljubeznijo in s hvaležnostjo ustvariti življenje, ki izpolnjuje mene. In s tako popotnico ter z idejami, ki jih zdaj upam izraziti, ustvarjam življenje po svoji meri.
Vedno ni enostavno, je pa zame točno tako kot mora biti in tudi v težkih trenutkih živim.
Neskončno sem hvaležna za to priložnost. Hvala tebi Zoran, Urška, Nina in tebi draga sošolka, dragi sošolec.

Nina

Ko smo delali na čiščenju hiše  (jaz sem si izbrala hišo) in sicer tam kjer sem rojena ker se mislimo tja preselit k mojim staršem sem imela ogromno negativnih čustev za počistit. Kar ti želim napisat moja mami je bila vedno zelo resna velikokrat jezna in v skrbeh in se je res zelo zelo redko nasmejala. Danes ko sem po naši šoli šla tja po sina je z nama igrala igrico na računalniku kar ni naredila še nikoli pa je starejši star 23let mlajši pa 17 in se z nama smejala in zabavala. Ful sem vesela in hvaležna zanjo in za to da sem dobila priložnost, da lahko spremljam kako se nam vse obrača na bolje.
A.Z.

ZORAN  in  URŠKA
Tudi od mene en velik HVALA za vso podporo in znanje, ki sta ga ves čas delila z nami, za vse nasmehe, za vse objeme, za vso ljubezen skozi katero sem rasla od majhne punčke do ženske, ki ve in zna živet svojo pravljico življenja.

Berni

Za nagrado pa sva včeraj, ko sva se s Tadejem peš vračala domov, na Ljubljanici videla labode. Ker to za LJ ni običajen pojav, sem šla gledat, kaj pomeni labod kot živalski vodnik. Lahko si misliš, da sem bila čisto navdušena, ko sem prebrala tole: Simbol zunanje in notranje lepote, kreposti, nevidne moči, preobrazbe, večne zvestobe, prave ljubezni, srečnega zakona, umetnosti etc.:)
Silva

 
PROGRAM 1. LETNIK
Spoznavanje bioterapije, ezoterike, alkimije; energijski sistem človeka (čakre, aura, energijske ravni ...); spoznavanje, razumevanje in delo z energijami; razumevanje sistema človeka kot celote;
PROGRAM 2. LETNIK
Kdor se odloči za osnovno izobraževanje (1-letni program), lahko po dogovoru nadaljuje poglobljeno izobraževanje (2-letni program).
PROGRAM 3. LETNIK
3. letnik Ustvarjalne akademije Pesem duše je namenjen vsem, ki so končali 2. letnik in želijo dodatno znanje in nadgraditi svoje življenje.
Strokovni vodja: Zoran Zavor, specialist za osebno in kreativno rast in razvoj

Kraj: Ljubljana


070 788 788 (Zoran)




Termin 1. modul: 23 in 24 september 2017

Trajanje 1 modul: 2 dni (sobota in nedelja), 9.00-16.30
 

Trajanje 1. letnik: 9 modulov / 1 x mesečno
Trajanje 2. letnik: 9 modulov / 1 x mesečno

Facebook - Ustvarjalna akademija Pesem duše
 



070 788 788 (Zoran)


Ob vpisu prejmete natančne informacije v zvezi z izobraževanjem. 
 
 

Znanja, ki jih pridobite na Ustvarjalni akademiji PESEM DUŠE

  • Karmična diagnostika
  • ThetaHealing®
  • Integralna biorgonomija
  • Šamanizem
  • The Reconnection® / Ponovna povezava
  • Zakon privlačnosti
  • Reiki
  • Intuicija
  • Regresija
  • Progresija
  • Telepatija
  • Hipnoterapija in NHR® ...

Predavatelji

  • Zoran Zavor – specialist za osebno in kreativno rast ter razvoj, strokovni vodja Ustvarjalne Akademije Pesem duše (znanja, opisana pod programom)
  • Urška Korun, uni. dipl. ekon. – specialistka za osebno rast in karmično diagnostiko (karmična diagnostika, delavnice karmične diagnostike, šamanske delavnice, šamansko bobnanje, ustvarjanje mandal in energijskih slik, barvna terapija)
  • Gostujoči predavatelji - tekom izobraževanja se za potrebe skupine organizirajo predavanja ali praktični moduli z zunanjimi predavatelji. Podrobnosti o tovrstnih modulih se izvejo tekom izobraževanja.

Certifikati in diploma

Ob koncu izobraževanja oziroma določenega segmenta se prejmejo sledeča potrdila:
  • Potrdilo o uspešno zaključeni Ustvarjalni akademiji Pesem duše
  • Theta Healing®: Osnovni (Basic) DNK, Nadaljevalni (Advanced) DNK, Manifestacija in obilje
  • Reiki: I., II. in III. stopnja
  • Karmična diagnostika

Prijava na e-novice

izdelava: ETREND