Pozdravljeni!
Zadnje čase se mi po glavi mota nešteto misli in si nikakor ne znam na njih "pravilno" odgovoriti. Pred približno pol leta sem imela zdravstvene probleme in posledično je nastala bolezen (artritis). Po prestali operaciji sem odšla na terapije, kjer sem spoznala človeka, ki mi je obrnil moje razmišljanje in pogled na glavo. Že na prvem obisku je njegov dotik sprožil neko sproščenost v meni in on je bil tisti, ki mi je dal misliti, da se bolezen praviloma razvije zaradi zatiranja čustev in da naj malo začnem razmišljati v tej smeri. In vsakič ko sem bila v njegovi bližini sem ga bolj čutila kot še nobenega do zdaj, Ukvarjal se je z mano čisto na drugačni ravni in občutila sem nekakšno povezanost (oddajal je res neverjetno energijo). Ne znam točno razložiti, lahko je tudi to, da sem mogoče v vseh teh mesecih tuhtanja o sebi in o moji bolezni ter čustvih našla nekakšno oporo in je to samo minljivo, vendar ko berem na forumu, se mi dozdeva kot da je on moj vodnik, karmična duša... res sama točno ne vem. Vendar ni dneva, ko ne pomislim nanj in ne morem opredeliti moja čustva do njega.
Veliko sem začela delati na sebi, svoji samopodobi, po iskanju odgovora, zakaj sem na svetu, kaj moram popraviti, kaj je tisto kar si resnično želim početi, vedno imam občutek, da vse delam na pol in bi rada končno doživela občutek, da vem kako in kaj...
In ves ta čas tuhtanja, sem prišla do točke, da vedno pomagam drugim sebi pa ne znam. Prav tako sem že v dolgoletni zvezi in sem zadnje te mesece ugotovila, da sem partnerja vedno potiskala naprej, ker je sam vedno obstal na neki točki. Drugače je super partner samo občutek imam, da sem z njim, da mu pomagam naprej in da se počasi moja naloga tukaj končuje, čeprav ga imam zelo rada in je res čudovit človek, ampak meni nekaj manjka...kot da sem ga prerasla...
Vse bolj razčiščujem tudi svoj odnos z starši, ker ni bilo vse tako rožnato. Tako, kot je pomembno, da moram vsakemu posebej oprostiti še predvsem pa sebi in iti dalje.
Zanima me, zakaj me vse to tako muči???
Kaj naj spremenim, počutim se razdvojeno in kot da so misli slabe in da ne delam prav...
Hvala za vaš odgovor in razumevanje.
Lp