Tjaša dobro jutro in hvala. Prva stvar, ki sem jo začutila ob tvojem sporočilu je bilo: "ta me ima pa rada" 
) nič osebnega, vendar definitvno ljubezen - lep občutek.
Moram napisati, da sem se že včeraj, ko sem se izpisala, občutila olajšanje in še nekaj ur podoživljala svoje otroštvo in letela čez vse spomine, ki ih imam. Mislim, da bom nadaljevala v tej smeri-pisanje mi je že v preteklosti pomagalo marsikaj razumeti.
predvsem mi je bil smiselen tvoj odgovor, da me sin "sili", da se soočim s svojim začaranim krogom in tudi tvoj nasvet naj sprejmem in si odpustim - ja vsekakor je čas, da to zaključim, in resnično bi prosila za nasvet/pomoč v tej smeri.
Tjaša še enkrat hvala :srcek: bom nadaljevala v tej smeri, prosim če se ti zdi/čutiš, da lahko naredim še kaj prosim zapiši. :rose:
1 02.01.2011 09:13:17
Re: Sin? Jaz? (9 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))
2 01.01.2011 16:31:27
Tema: Sin? Jaz? (9 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))
Pozdravljeni,
najprej želim vsem vse dobro v novem letu in ker to želim tudi sebi postavljam to vprašanje - ga bom kar se da skrčila, čeprav moram pojasniti nekaj okoliščin.
Sem mamica 4 letnega sina in 5 letne hčerke. Živela sem z mami in sestro in od nje sprejela način "življenja in mišljenja" Vse zmorem sama in tako tudi živim., zadnje leto (morda malo več ali manj) dopuščam možu/očetu oz. ga vabim, da sodeluje kot mož in oče. Z možem se dobro razumeva in dopolnjujeva, čeprav vem da mu ne dajem občutka da mi je "potreben", tega preprosto ne znam, zdi pa se mi, da bi on to rad začutil. Oba otroka sta bila zaželena, hčerko sva dobila po umetni oploditvi, sin naju je malo presentil. S hčerko sem povezana in sem se z njo ogromno ukvarjala, kmalu sem zanosila in nosečnost (sinova) je bila precej stresna: hčerka je shodila, gradili smo prizidek k hiši, bila sem utrujena in živčna - ker pa trpim za sindromom vse zmorem sama, sem to tudi počela. Oba poroda sta bila dokaj hitra in lahka (čeprav menim, da bi sinov porod lahko odložila za kakšen teden in je bil "forsiran"), že po prihodu domov je moja živčnost eskalirala, sin mi je šel na živce, obenem sem imela grozno slabo vest, kmalu je hčerka zbolela in sva prebile nekaj časa v bolnišnici, sina je pazila babica (moja mami, ker ji jasno najbolj zaupam), mislim, da sem izgubila tisti čas, ko naj bi se povezala s sinom in ga (še bolj) vzljubila in spet: krivda, slaba vest, samoobtoževanje.
Sedaj pri tej starosti bijeva bitko za prevlado ali kaj? Sin se "izraža" s trmo, agresijo, nagajanjem sestri, čeprav mu ne ostane dolžna, nobena kazen ga ne gane, dokler lahko kaj doseže vse obljubi, vendar obljuba ne velja dolgo.
Ko se razjezim in zahtevam da se oblečeta/pospravita za sabo/se nehata kregat, hčerka uboga, sina pa ne oz. dokler ne vidi, da sem res besna, pa še to zgolj za minuto in potem zopet vpitje, občutek nemoči, krivda, slaba vest... in tako v nedogled. Hudo mi je tudi zaradi hčerke, nočem da se me boji in da jo uničujem s svojim prtiskom. Priznam da sem zelo hitre jeze in glasna in to mi ni všeč, tega nočem in želim spremeniti!
Verjamem, da danes ni dan za tako zgodbo, vendar vseeno upam, da mi boste lahko svetovali - bom pustila "odprt" vstop v mojo podzavest )
Hvala vnaprej in lep pozdrav,