Iskalne možnosti

Lepo pozdravljeni
Sem nova na forumu. Že pred leti sem zašla Sem, vendar očitno strah ni bil dovolj velik, da bi pisala. Takrat sem želela odgovore v smislu zakaj me tako skrbi za starše... zakaj se bojim ostati sama ? Izgube ?

Skozi celo življenje sem tako "preveč empatično" doživljala izgube drugih ljudi, da sem se morala prav odmakniti od tega. Dusile so me njihove zgodbe o izgubah ljudi.

Ko pa sem pred več kot 4 leti rodila...se je začel moj življenjski strah. Strah za otroka. Da bo ok. Da bo zdrava. In dve leti sem nekako obvladovala situacijo. Malo navidezno, ko sem se umikala boleznim kar se je le dalo. Po drugem porodu....pa so se naenkrat začeli grozni strahovi. Pogosto za oba otroka. Ampak primarna skrb je za prvega. Zdaj ima kronične bolečine v trebuhu...  mene pa je strah. Tako zelo, da ne morem normalno funkcionirati. Dnevno se jokam...skrbim...ali pa jezim, ker ne zmorem svojih čustev. Kontrolo želim.... pa je nimam. Rada bi samo slišala "vaši otroci bodo ok. Pomagajte jim z izzivi. Vi pa boste stari umrli pred njimi" in bi bila ok. Ozdravljena. A komu bi to res verjela ?

Veliko berem o regresiji...karmicni diagnostiki....postavitvi družine. Ne vem kateri bi najbolj "zaupala". Hkrati ne zaupam sebi, da sem zmožna tega procesa. Za piko na i pa si zelo želim tega... procesa in zdravljenja... ne morem več tako živeti. Strah me je da s tem (kakrsna sem in s skrbmi ij pretirano zascitniska ) tudi skodim otroku. Ampak se bojim, da bi izvedela v regresiji Kaj, kar bi me bremenilo se bolj. Čutim, da sem s prvorojenko karmicno povezana in strah me je da je to slabo.

Prosim prosim prosim za pomoč.