Torej ta strah bo vedno prisoten in ga pustim pri miru? Ga vzamem za svojega?

2

(4 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Ojoj, nevihta. Definicija nevihte smo imeli na fakulteti za izpitno vprašanje. Odgovor je enostaven, grom in strela!
Moje dojemanje nevihte kot nevihte same, nekje blizu mene...nelagodje, strah pred pokom, agresija, pritisk na telo, nekaj te želi pretresti. Če je pa daleč, slišiš oddaljeno nevihto je pa malce lažje. Se pa kljub vsemu neprijetno počutim, prisoten manjši strah.
Sneg....TIŠINA! To mi je prva misel. Ker ko padajo snežinke z neba, je zunaj vse prijetno tiho. Nočni sprehod v sneženju poboža dušo. Občutek "biti prazen", čist, neobremenjen, miren, spokojen, pomirje,...

3

(4 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Stara tema, ampak vseeno vreme je in bo. smile

Zame osebno ni slabega vremena. Sonce me napolni s toplino, me pogreje. Dež spere skrbi z ramen, nekako ga dojemam, da bo slabo minilo. Tudi dež ne pada večno. Veter je pa tisti, ki resnično prepiha glavo. Sprehod v vetru, ko zadiši po svežem zraku, je tako osvobajajoč za telo, misli,...

Urška je napisal/a:

Super, da si se aktivno soočila s strahom.  cool  smile

Strah bo vedno prisoten, saj je to eden od naših nagonov za preživetje. Ampak, da ga ukrotiš in da strah nadomesti previdnost.

Tako je, se zavedam, da bo stalno prisoten. Zanimivo je to, da mi je v steni veliko lažje, ko sem sprejela dejstvo, da me vrv drži.

Problem je še vedno "nagniti se" prepad, balkon. Tukaj me pa še vedno vleče v globino. Ne vem, kaj je tam notri tako zanimivega. smile

Že dva dni berem forum. Zgleda, da prej ni bilo namenjeno, da ga najdem. smile
Česa me je strah? Definitivno v prvi vrsti VIŠINE! Tja do prvega nadstropja še pridem, kar je pa višje, mi je neprijetno, se nagniti skozi okno, stopiti na balkon, priti do ograje, če ni zadosti visoka (nižja od pasu), biti blizu prepada,.... Občutek ob tem je, da me nekaj vleče v globino. Ampak, stopila ven iz cone udobja in sem se začela ukvarjati s plezanjem. Strah ni šel stran, je še prisoten, vendar zaupam opremi in je lažje.