Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da postajajo arterije odlagališča bioloških odpadkov.
Ti ožijo krvne žile in občutno dvigujejo možnost srčnih obolenj, tudi kapi. Vendar zadeva ni tako zelo enostavna. Nekateri holesteroli so koristni, drugi nevarni. Še več: vaša prehrana lahko nevarni holesterol napravi neškodljiv, tako da more uničevati arterij. Neizpodbitno je, da kar jeste lahko občutno zmanjša količino holesterola in nova odkritja potrjujejo, da lahko spremenite njegov značaj, da ne bo več tako smrtonosen!! Odkritje o spreminjanju holesterola obeta, da se bo napredovanje arterioskleroze upočasnilo, in to kar za 50 do 70%., poleg tega pa se bodo žile sčasoma lahko povrnile v predhodno stanje, ker se bodo obloge na stenah stanjšale.
Dobro je jesti tako, da se količina LDL holesterola zniža in količina HDL holesterola zviša.
LDL holesterol maši žile, nasprotno pa HDL holesterol veže molekule LDL holesterola in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo.
Več, ko imate HDL holesterola in manj, ko imate LDL holesterola v krvi, bolje je.
Nova teorija obeta, da bo mogoče holesterol popolnoma uravnavati s hrano. Opisuje kako se mašijo arterije: posebne oblike kisika, znane kot prosti radikali, se v krvi srečujejo z maščobnimi molekulami LDL holesterola in jih oksidirajo. LDL postane žarek, podobno kot maslo, ki ni spravljeno v hladilniku. V takem stanju ga hitro pogoltnejo celice, imenovane makrofagi. Ko so makrofagi nabiti z maščobami, se razrastejo v usodne maščobne celice. Te pa se vtihotapijo v stene arterij in tako sprožijo uničevalen proces. Če bi lahko preprečili te spremembe, bi LDL holesterol ostal razmeroma neškodliv. Mnogi doktorji so zdaj prepričani, da LDL za žile ni tako zelo nevaren, če le ni spremenjen v toksično obliko, kar pa povzročajo toksični radikali. Ob tem pa se način prehrane pokaže kot močno orožje. Uživati je treba hrano ,ki vsebuje veliko varovalnih antioksidantov. To pomeni, da lahko sami posežete v sam nastanek arterioskleroze, katerega posledice so zamašene arterije, srčne napadi in kapi.
Ob rojstvu so arterije čiste, prehodne in prožne. Že kmalu pa se začnejo mašiti; proces je znan kot arterioskleroza oziroma obolelost koronarnih arterij. V plasti celic, ki tvorijo stene arterij, in pod njo, se pojavijo maščobne kapljice. Počasi se spremenijo v obloge- v maščobno brazgotinasto tkivo, ki sega v arterijo in deloma zavira pretok krvi. Kadar se katera od teh plasti odlušči, se žila začne mašiti. Če se strdek dovolj poveča, lahko zaustavi pretok krvi in lahko zaduši velike predele srčne mišice. Posledica je srčni napad ali infarkt. Pretor krvi je lahko zmanjšan tudi zaradi nenormalnega srčnega ritma: zaradi tega včasih nastopi nenadna smrt. Če se zamaši ali poči krvna žila v možganih, govorimo o možganski kapi. Enano nevarni so strdki tudi za oči, na podoben način lahko povzročijo slepoto(!!!).
ANTIOKSIDANTI
Mnoge zdravstvene težave gre pripisati kisiku. Naše celice nenehoma oblegajo toksične oblike kisika, oksidacijska moč elementa stalno uničuje naša tkiva; nenehne kisikove reakcije povzročajo mašenje žil, spreminjajo zdrave celice v rakave, pospešujejo okvare sklepov in načenjajo živčni sistem. Starejši smo, bolj smo oksidirani.
Oksidanti se pojavljajo v različnih oblikah, najbolj pogosti in najbolj raziskani so t.i. prosti radikali kisika. Te molekule so ionizirane in škodljive. Izgubile so enega od elektronov, ki jim je dajal kemično stabilnost. Pri iskanju novega elektrona, ki ga skušajo ugrabiti nekje, uničujejo zdrave celice in ustvarjajo še več novih prostih radikalov. Prosti radikali lahko napadejo DNK, genetski material naših celic in tako povzročijo mutacije, kar je prvi korak da raka. Morda je nevarnejše to, da poškodujejo maščobne dele celičnih membran. Te tako ostanejo brez obrambe in brez zadostnega števila antioksidantov ter oksidirajo, z drugo besedo: postanejo žaltave.
Od kod prihajajo oksidanti?
Nekateri so preprosto produkt normalnega metabolizma, nastajajo pri dihanju in imunskih reakcijah. Veliko oksidantov prihaja iz okolja in ti so večinoma škodljivi. Razumljivo je, da lahko krojite svojo usodo tako, da ne počnite tveganih reči, kot so na primer kajenje ali izpostavljanje nevarnim kemikalijam.
Kaj povzročajo oksidanti ?
- HDL holesterol spreminjajo v LDL, ki maši arterije in povzroča arteriosklerozo
- Napadajo celični genetski material, povzročajo mutacije, ki lahko pripeljejo do raka
- Uničujejo celice v mrežnici in očesni leči, kar povzroči zatemnitev leče in degeneracijo rumene pege v mrežnici
- Motijo normalne procese v stenah žil in zvišujejo krvni pritisk
- Uničujejo živčne celice, kar vodi do nevrološkega propadanja (npr.Parkinsove ali Lou Gehrigove bolezni)
- Povzročajo vnetja, kakršna sta artritis in astma.
- Motijo spermatogenezo, kar lahko povzroči neplodnost in napake pri plodu.
Kako si zagotoviti antioksidante, ki preprečujejo te bolezni?
Kadar izbirate sadje in zelenjavo, se odločite za tisto, ki ima več barve.
Čim temnejša je barva, več je oksidantov, predvsem karotenov.
Sveža in globoko zamrznjena zelenjava ter sadje vsebujeta več antioksidantov kot konzervirana, predelana ali kuhana.
MAŠČOBE, omega-3 in omega-6 kisline
Maščobe, ki jih pojemo s hrano, imajo v celicah pomembno vlogo. Celična aktivnost (s tem pa tudi možnost, da se bolezenski proces začne ali ustavi) je pogosto odvisna od krhkega ravnovesja maščobnih kislin, ki pridejo s hrano. To pomeni, da je za vaše zdravje izredno pomembno, kakšne maščobe jeste.
Ko zaužijete maščobo, se ta zelo hitro pojavi v membranah celic in tu se odloči njena metabolična usoda. Čeprav se pojavljajo maščobne kisline v mnogih pretanjenih različicah molekularnega razporeda, sta najpomembnejši omega-3 in omega-6 maščobni kislini. Kadar zaužijete omega-6 kisline (olja kopenskih rastlin:koruzno, sončnično, olje repice..., hrana živalskega izvora), se bodo hitro spremenile v snov,ki ustvarja povzročiteljice vnetij, ki sodeluje pri strjevanju krvi in krčenju krvnih žil. Maščoba iz morja je bistveno drugačna in je koristna. Njene omega-3 kisline (v morskih živalih in sredozemskih rastlinah) se lahko spremenijo v snovi, ki preprečujejo nastanke in kopičenje krvnih strdkov, sproščajo krvne žile in odpravljajo vnetja ter poškodbe celic.
Hrana je sestavljena tako iz omega-3 kot iz omega-6 kislin; tista, ki prevlada, odloča o zdravju ali bolezni.
Kje je največ omega-3 kislin?
Običajno jih je največ v mesu plavih rib.
Najbogatejši vir so skuše, sardele, sledi, tuna in tudi losos, jezerska postrv in atlantski jeseter. Zmerne količine so v ribi lovec, v progastem ostrižu, morskemu psu, mavričnem snetcu, v mečarici in mavrični postrvi. Rakovice, jastog, rakci, dagnje, ostrige in lignji vsebujejo manj omega-3 kislin. Nekaj jih je tudi v rastlinah, največ v orehih, v lanenem in repičnem semenu. Zdi pa se, da so omega-3 rastlinskega izvora v celicah petkrat manj učinkovite kot tiste iz morja.
MAŠČOBE
Najverjetneje je, da vam bodo holesterol zvišale nasičene živalske maščobe, ki so skoncentrirane v mesu, perutnini in mlečnih izdelkih. Uživanje živalskih maščob zvišuje LDL holesterol v krvi.Če se takim maščobam odrečemo, se LDL holesterol zniža.Zato je smiselno skopariti pri maslu, neposnetem mleku, siru, koži perutnine ter maščobi pri govedini in svinjini. Raziskave kažejo: škodljivi holesterol zvišajo le nasičene maščobe. Ne uživajte več kot 10% kalorij iz nasičenih živalskih maščob. Mastna hrana ne škoduje krvi samo z zviševanjem holesterola, ampak spodbuja tudi koagulacijo krvi in nastajanje nevarnih krvnih strdkov. Veliko raziskav kaže, da maščobe, še posebno živalskega izvora, upočasnujejo raztapljanje krvnih strdkov.
Lahko jemo meso in obenem ohranimo nizek holesterol?
Več raziskav to potrjuje, a le če odstranimo prav vso maščobo. Pozorni moramo biti tudi na način priprave mesa.
Tu velja tudi opozorilo, da ni dovolj le uporabljati olivno olje; ampak ga je treba uporabljati na pravilen način. Pretirano segrevanje ˝pokvari˝olje in je enako škodljivo kot rastlinska olja.
RIBE, RIBJE OLJE
Nove raziskave kažejo kako koristne in učinkovite so ribje maščobe. Prehranjevanje s plavimi ribami lahko rešuje ljudi smrti in invalidnosti zaradi srčnega napada. Študije so pokazale, da arterioskleroza napreduje, če človek uživa premalo ribjih olj. Dr. Lands izmeri količino maščobnih kislin omega-3 in omega-6; več kot je omega-6 kislin in manj kot je omega-3 kislin, več možnosti ima človek, da doživi srčni napad. Študije tudi kažejo, da več kot je omega-3 kislin, manj je možnosti, da se razvije rak. Pretirano uživanje omega-6 kislin, ki jih dobimo predvsem v margarinah, v oljih za solato in kuhanje, v tovarniško pripravljeni hrani, pomaga ustvarjati zdravstveno katastrofo. Čimbolj je torej treba omejiti uživanje hrane, bogate z omega-6 kislinami in povečati uživanje morskih omega-3 kislin. Že v 72 urah se pokaže blagodejni biokemijski učinek v tkivu, in to že, če zaužijemo 100 g rib na dan. Zelo pametno je jesti ribe, še posebno plave: skuše, sardele, sledi, tuno in lososa, in to dva do trikrat na teden. Vsaka količina hrane iz morje, ki jo lahko dodamo naši prehrani lahko pripomore k doseganju ravnovesja med maščobnimi kislinami. Raziskovalci dokazujejo, da bi že 30 g rib na dan zadoščalo, da bi začele naše celice delovati pravilno. Tako bi se nešteto ljudi obvarovalo invalidnosti in prezgodnje smrti...
Omega-3 kisline so najbolj učinkovite, če ribe pečete ali poširate. Dodajanje maščob, še posebaj rastlinskih olj, ki vsebujejo veliko omega-6 kislin, zmanjšuje učinek omega-3 kislin v ribah. Kadar kupujete tunino, izberite tako, ki je konzervirana v vodi, in sardine, ki so pripravljene brez olja, razen če to ni olivno ali sardelno olje; to mora biti označeno na pokrovu. Če olje konzervirane tunine odlijemo, jo osiromašimo za 15 do 25% omega-3 kislin, če pa odlijemo vodo, zavržemo le 3%.
Ribje olje
Katere težave prepreči ali olajša ribje olje?
- Revmatoidni artritis: zmanjšuje bolečine v sklepih, blaži vnetje, otrplost, utrujenost
- Srčni napad: zmanjšuje možnost za ponovni srčni napad za eno tretino
- Zamašene arterije: arterije ohranja prehodne in čiste
- Visok krvni pritisk: zmanjšuje ali povsem odpravi potrebo po zdravilih za zniževanje krvnega tlaka
- Ulkusno vnetje debelega črevesja; 4,5 g zaužitega ribjega olja na dan v osmih mesecih olajša bolezen za 56%
- Psiroaza: lajša srbečico, pordelost, bolečine in zmanjšuje potrebo po zdravlih
- Multipla skleroza: pomaga ublažiti simptome
- Astma: skrajša napade
- Migrenski glavoboli: zmanjša bolečino in pogostnost napadov
Ribje olje vpliva na koagulacijo krvi in tako ščiti srce- zavira strjevanje trombocitov, znižuje fibrinogen in pospešuje raztapljanje strdkov. Zanimivo je, da kapsule z ribjim oljem nimajo enakega učinka na faktorje strjevanja krvi.Harvardski raziskovalci ugotavljajo, da 185 gramov konzervirane tunine razredči kri prav toliko kot aspirin. Učinek se je pokazal 4 ure po zaužiti jedi. Iz tunine se je absorbiralo več ribjih maščob kot iz kapsul ribjega olja, torej kapsule niso rešitev.
OLIVNO OLJE
Sprejmite jedilnik ljudi ob Sredozemskem morju.
Ti sicer pojejo več maščob kot Američani, a razlika je bistvena. Smrt zaradi bolezni srca je v Sredozemju redkost, zelo redko umirajo za rakom... Maščobe, ki jih zaužijejo, so nenasičene, na primer olivno olje. Prebivalci Krete ga celo pijejo in iz njega dobijo 40% kalorij. Nič čudnega, da olivno olje imenujejo hrana dolgega življenja.
Nenasičena maščoba v olivnem olju je kemično prijaznejša do arterij. Znižuje škodljivi LDL holesterol, ne znižuje pa tudi koristnega HDL, tega rahlo zvišuje. Poleg tega ima antioksidantske lastnosti, ki arterije varujejo pred poškodbami LDL holesterola, močno zavira toksično oksidacijo LDL holesterola. Zmanjšuje tudi lepljivost trombocitov, kar preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Niža tudi krvni tlak: že 2/3 jedilne žlice olivnega olja na dan zniža diastolični krvni pritisk za okrog 5 mmHg in za 4 mmHg sistoličnega.
V nasprotju z olivnim oljem pa rastlinska olja: koruzno, sojino, sončnično ali olje oljne repice, znižujejo koristni HDL. V Italiji so zdravniki predpisovali olivno olje v prehrani kot zdravilo po srčnem napadu. Ugotovili so, da je bila krvna slika pri pacientih boljša in, da je bila zaradi tega nevarnost za ponovni srčni napad manjša. V temeljni študiji je bilo ugotovljeno, da je olivno olje boljša rešitev od standardno priporočane protiholesterolne nizkomaščobne diete. A pomnite: olivno olje, pridobljeno po klasični, hladni metodi.
Olivno olje si ne more lastiti vseh zaslug za zdravo srce sredozemskih prebivalcev. Njihovo prehrajevanje se razlikuje od našega tudi v drugih značilnostih, da bi ga posnemali, bi morali: podvojiti uživanje hrane iz morja, povečati količino zelenjave za 66% in sadja za 10%, pojesti za 20% več polnovrednih žit in fižola, pojesti 45% manj temnega mesa, pojesti 16% manj jajc, užiti štirikrat več olivnega olja, užiti pol manj drugih rastlinskih olj, užiti 50% manj neposnetega mleka, masla in smetane.
ČESEN
Redno uživanje česna lahko ustavi mašenje žil, presenetljivo pa je, da tudi odpravlja že nastalo škodo in zdravi žile. Pacienti dr. Bodia so vsak dan uživali dva do tri stroke česna na dan (stisnili so ga v sok in dodali mleku za zajtrk, ga jedli kuhanega ali surovega...) Kuhan ali surov, česen varuje pred srčnimi napadi in zdravi žile. Ima pa tudi druge zasluge za izboljšanje zdravja: blaži bolečine v sklepih in v telesu, blaži astmatične napade, daje več energije, večji libido in večji tek. Pri pacientih z osteoartritisom je bolečina v sklepih popustila.Trije stroki česna na dan lahko znižajo holesterol za povprečno 10%, pri nekaterih tudi za 15%. Običajni česen v prahu in česnova sol, ki sta na voljo v velikih trgovinah, nista učinkovita! Zdravnik Eric Block, predstojnik oddelka za kemijo na State University of New York v Albanyju je izoliral sestavino česna, imenovano ahoen. Ta snov ima antitrombotični učinek, ki je enako močan kot pri aspirinu, znanem po tem, da zavira strjevanje krvi. Aspirin deluje kot antikoagulans, ker zmanjšuje nastajanje tromboksana. Ahoen v česnu deluje enako, poleg tega pa blokira sprijemanje trombocitov še na sedem drugih načinov; torej na vse do sedaj poznane načine. Trije stroki česna na dan občutno podaljšajo strjevalni čas, strdki pa se raztapljajo 20% hitreje.
Dr. Jain svetuje:
- Česen strite in ga ne sekljajte. Tako boste sprostili allicin in encime, ki se spremenijo v ahoen.
- Kuhanje sprošča ahoen.
- Česen kuhajte s paradižnikom oziroma ga dodajajte h kislim jedem. Tudi majhne količine kisline sproščajo ahoen.
- Strti česen zalijte z vodko, da ga ta prekrije, in ga nepokritega namakajte nekaj dni. To sprošča ahoen. (to je stari ruski recept za boljšo kri, ki je zelo učinkovit)
- Veliko ahoena se sprosti tudi, če zdrobljen česen zmešate s feta sirom in olivnim oljem, kar je znamenito grško zdravilo za bolezni srca.
ČEBULA
Prastara resnica pravi: česen in čebula sta močno zdravilo proti strjevanju krvi. Na nekem starem egipčanskem papirusu je čebula omenjena kot krepčilo za kri. Prvi američki zdravniki so čebulo predpisovali za čiščenje krvi. Zato jejte čebulo-surovo ali kuhano. Njene sestavine ovirajo lepljenje trombocitov in pospešujejo raztapljanje strdkov. Prav tako onemogoča koagulacijske procese, ki jih povzroča mastna hrana. Škodo, ki jo pri raztapljanju strdkov napravijo maščobe, odpravi že 100 gramov čebule.Surova čebula uspešno zvišuje zaščitni HDL holesterol. Pol surove čebule ga zviša za 30%. Bolj, ko čebulo kuhamo, manj ga zvišuje.
OREŠČKI
Ludje, ki vsaj petkrat na teden jedo orehe, imajo za približno polovico manjšo možnost za srčni napad in koronarno smrt, kot tisti, ki jih uživajo le enkrat na teden; pa še tisti imajo 25% manjšo možnost kot, zisti, ki orehov sploh ne jedo. Oreščki so bogati z vlakninami in nenasičenimi maščobami, kot je tudi olivno olje. Vsebujejo tudi obilo antioksidantov, vitamin E, selen in elegenske kisline. Te snovi varujejo pred škodo, ki jo napravi holesterol. Povprečna vrednost holesterola je pri jedcih mandljev (vsak dan 100 gramov) za 10 do 15% nižja kot pri jedcih sira.
Torej, lešniki, mandeljni, oreščki... Pozor z brazilskimi oreščki:vsebujejo velike količine selena, ki so toksične. Na dan ni priporočljivo pojesti več od petih oreščkov.
KOSMIČI – moč ovsa
Srednje velika skodela kuhanih ovsenih otrobov ali velika skodela ovsene kaše povsem zadošča za učinkovito nižanje holesterola. 55 gramov je največja količina ovsenih kosmičev, ki bi jo magli pojesti na dan. To bi zadoščalo za 16% znižanje holesterola. Učinkovita je tudi ovsena kaša, a jo je treba pojesti dvojno količino. Najbolj zgovorno je, da se je holesterol tako znižal, da je ena tretjina pacientov opustila močna zdravila za zniževanje holesterola. Obenem ovseni otrobi tudi višajo koristni HDL holesterol.
ČOKOLADA
Čokolada holesterola ne zviša, ampak ga presenetljivo, zniža. Maščobe izvirajo iz kakavovega masla, ki je kar se tiče holesterola, nevtralen, čeprav so v njem nasičene maščobe. Osebam, ki so pojedli po 250 gramov čiste čokolade na dan,se ni zvišal.
SADJE
Pošljite v kri vitamin C, vitamin E in druge oksidante. Jejte sadje in zelenjavo. Če žile dobivajo E vitamin, se mašijo 66% manj!
AVOKADO
Tudi avokado zanesljivo znižuje holesterol, vsebuje velike koncentracije maščob, ki ga uravnavajo, tako kot mandlji in olivno olje. Tri mesece uživanja avokada zniža škodljivi holesterol za 12% (enako tudi pri uživanju olivnega olja in mandljev). Ugotovili so, da pol do enega in pol avokada na dan zniža holesterol bolj kot dieta z malo maščobami. Pripravljamo ga lahko v solati, mažemo na kruh in kekse...
JABOLKA
Jabolka vsebujejo pektin, ki pomaga zniževati holesterol. Osebam, ki pojejo dva do tri jabolka na dan, se je holesterol znižal za več kot 20%. Tudi količina koristnega holesterola se je povišala. Zanimivo je, da so jabolka bolj učinkovita pri ženskah, nekaterim se je znižal za več kot 39%.
GRENIVKA
Z grenivko boste zaužili obilico snovi, imenovane galakturonska kislina, ki znižuje holesterol, ga raztaplja in celo odstranjuje arteromatozne obloge, ki že mašijo arterije. Vlaknine v 340 gramih grenivke, če jo zaužijemo vsak dan, nižajo holesterol za kakih 10%. Sok nima tega učinka, ker ne vsebuje vlaknin.
GROZDJE
¤ Olje iz grozdnih pečk nam tudi lahko pomaga zniževati holesterol. To je lahko olje, stisnjeno iz grozdnih pečk, ki ga prodajajo po nekaterih specializiranih trgovinah. Štiri tedne po dve jedilni žlici olja=HDL se zviša za 14%.
¤ Kadar grozdje napade gljivična okužba, se brani s snovjo, imenovano resveratol, ki je skoncentrirana v koži grozdnih jagod. Ta snov ugodno deluje na zniževanje holesterola. Najdena pa je le v rdečem vinu, ne pa tudi v belem.Namizno grozdje, ki ga prodajajo v trgovinah, verjetno vsebuje le malo te snovi, ker je skrbno pridelano, brez gljivičnih okužb in peg. 450 gramov doma pridelanega rdečega grozdja pa lahko vsebuje toliko resveratola kot 460 mililitrov rdečega vina.
RDEČE VINO
Malo rdečega vina lahko zavre strjevanje in razredči kri. Umetno vino pospeši sprijemanje trombocitov, zniža nevarni LDL holesterol; torej ni blagodejno. Belo vino za malenkost poveča LDL holesterol in precej zviša koristni HDL holesterol, ne vpliva pa na trombocite. Edino rdeče vino zavre sprijemanje trombocitov, zviša HDL in zniža LDL hlesterol-torej na edinstven način varuje srce. Znanstveniki so prepričani, da gre zasluga resveratolu, snovi iz lupin grozdnih jagod. Pomembno je, da jemo ob pitju rdečega vina. Popivanje konec tedna nam nič ne koristi, učinek je ravno obraten. Kozarec rdečega vina ob jedi, ali kozarec domačega piva pa je blagodejen. Zanimivost: Francozi uživajo mastno hrano, enako kot Američani; v krvi imajo podobne vrednosti holesterola kot Američani; ampak imajo trikrat manj srčnih napadov kot Američani. Ta paradoks se da pojasniti s pitjem rdečega vina ob kosilu.)
KAVA
Če pijete filtrirano kavo, si ne boste povečali holesterola; kava ekspres pa ga zelo zvišuje. Snov, ki ga zvišuje, ostane v filtru. Ne odločajte se za kavo brez kofeina-kofein namreč ne zvišuje holesterola. Ljudje, ki pijejo kava brez kofeina (posebno, če so prej pili kavo s kofeinom) so v malenkost večji nevarnosti za srčne bolezi. Menijo, da je zato kriva snov v zrnju robusta, iz katere delajo kavo brez kofeina. Kava- kofein tudi ne povišuje krvnega pritiska. Če pa je človek pod stresom, pa vpliva na dvig krvnega pritiska. Torej je pitje kave v stresnem položaju nevarnejše za ljudi, ki imajo povišan krvni pritisk ali genetske predispozicije zanj. Ljudje pod stresom močneje reagiramo na kofein zaradi močnejšega adrenalinskega odziva.
ČAJ
Pigment v navadnem črnem čaju in zelenemu čaju zmanjša sprijemanje trombocitov,nastajanje tromboksana in izboljša razgrajevanje krvnih strdkov. Tanin v zelenem čaju enako učinkovito preprečuje sprijemanje trombocitov kot aspirin.
ZELENJAVA
Ženske, ki vsak dan pojejo velik korenček ali 130 gramov sladkega krompirja (oziroma sočivje, bogato s beta karotenom), so nevarnost za srčni napad zmanjšale za 22%, nevarnost za kap pa 40 do 70%.
Jejte fižol in duge stročnice- to so naravna, najcenejša, dostopna, hitro delujoča in najbolj varna zdravila proti holesterolu. 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža holesterol za približno 20%,poviša pa HDL za 9% rezultati se pokažejo v kakih treh tednih. Pomaga tudi konzervirani praženi fižol. Fižol spreminja kritično razmerje med slabim in dobrim holesterolom v prid varovalnemu za 17%. Za najboljše rezultate razporedite fižol čez cel dan.
Nikar ne pozabimo na sojo, tudi ona močno znižuje holesterol.
Količina holesterola pade za približno 12% pri ljudeh, ki jedo hrano z dodatki soje. Sojin protein se je izkazal za najboljši način za zniževanje holesterola s prehrano. Skrivnost je v sojinem proteinu, ki je v celem ali zmletem sojinem zrnju, v sojinem mleku ali tofuju.Ni ga pa v sojini omaki in sojinem olju.
Zeleno so za zniževanje krvnega pritiska v ljudski medicini uporabljali azijski narodi že 200 let pred našim štetjem. Sistolični krvni pritisk se po nekaj tednih zniža za 12 do 14%. Odmerki so štirje stebli zelene na dan. Zelena zniža pritisk tako, da zniža raven stresnih hormonov v krvi, zaradi katerega se krčijo krvne žile. Zato je najbolj učinkovita pri ljudeh, katerih krvni pritisk je povezan z duševnim stresom.
ZAČIMBE
Pekoči feferoni zmanjšujejo strjevanje krvi. Učinek pekoče paprike je kratkotrajen, a pogosta stimulacija,ki jo povzroča ostra začimba, nenehoma odstranjuje krvne strdke.
Najbolj učinkovite začimbe so: ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Klinčki so na področju preprečevanja strdkov močnejši od aspirina!
JAJCA
Dokazano je, da je prehranjevanje ljudi z jajci, ki imajo veliko vsebnost holesterola, zvišalo holesterol le pri dveh osebah od petih. Vseeno pa pretiravanje s hrano, bogato s holesterolom, ni priporočljivo, ker lahko povzroči bolezni srca zaradi nastajanja krvnih strdkov. Po drugi strani pa je tudi dosledno izogibanje jedem, ki so bogate s holesterolom, tvegano. Presenetljivo je, da ob pomankanju hrane, bogate s holesterolom, začne primanjkovati holina. Posledica tega je okvara jeter. Holin je vitamin, skoncentriran v jedeh z veliko holesterola, npr v jajcih ali jetrih. Zaradi pomanjkanja holina v prehrani se pojavijo motnje v delovanju jeter, poslabša se spomin in koncentracija. Nizke koncentracije holina povezujejo s slabim spominom in Alzerheimovo boleznijo.
VITAMIN C
Jejte hrano, bogato z vitaminom C, pomanjkanje zvišuje krvni tlak.
Cela vrsta dokazov obstaja za to, da je nevarnost kapi in zvišanega pritiska največja pri ljudeh, ki uživajo najmanj vitamina C.
KALIJ
Nobenega dvoma ni, da kalij znižuje krvni pritisk. Dokazano je, da hrana z malo kalija povzroči povišan krvni pritisk.
KALCIJ
Tudi hrana, bogata s kalcijem ,je zelo učinkovito sredstvo proti visokemu krvnemu pritisku. Kalcij učinkuje kot naravni diuretik, ki ledvicam pomaga odplakniti natrij in vodo in tako znižati krvni tlak. Pozor: alkohol izničuje učinkovitost kalcija pri zniževanju krvnega pritiska.
SOL
Omejevanje uživanja soli je priporočljivo za normlizacijo dela postaranih žil. Ob hrani z malo soli se žile starejših raztezajo enako kot žiole mlajših prostovoljcev. Ob hrani, bogati s soljo, pa se raztezajo občutno slabše.
BOGATI VIRI VLAKNIN, KI ZNIŽUJEJO HOLESTEROL
Priporočljivo je uživanje vsaj 6 gramov topnih vlaknin na dan.
Zelenjava
brstični ohrovt, kuhan 2,0
pastinjak, kuhan 1,8
repa, kuhana 1,7
rožnati slez, surov 1,5
grah, kuhan 1,3
brokoli, kuhan 1.2
čebula, kuhana 1,1
korenje, kuhano 1,1
Sadje
pomaranča, majhna 1,8
4 sveže marelice, srednje velike 1,8
polovica manga 1,7
Žita
ovseni otrobi, kuhani 2,2
ovseni kosmiči, hladni 1,5
ovsena kaša, nekuhana 1,4
Stročnice, kuhane, 85 gramov
Fižol maslenec 2,7
pražen konzerviran fižol 2,6
črni fižol 2,4
modri fižol 2,2
beli fižol, konzerviran 2,2
nizki fižol 2,0
čičerika 1,3
HRANA, KI VSEBUJE NAJVEČ VAROVALNIH MAŠČOB
lešniki 81
avokado 80
olivno olje 72
mandlji 71
--------------------------------------------------------
TOPLO PRIPOROČAM KNJIGO:
Jean Carper ~ HRANA Čudežno zdravilo
