Iskalne možnosti

Vsem prav lep pozdrav,

sem v obdobju raziskovanja sebe in krog mojih prijateljstev se močno spreminja. Pri sebi opažam vzorec, da ne znam povedat svojega mišljenja - v smislu kaj mi ni všeč, s čim se ne strinjam. To pripelje do počasnega razpada prijateljstva, pri katerem ni jasno zakaj je do prekinitive stikov sploh prišlo. Ampak, okej, pomembno mi je da sem vzrok prepoznala, recimo da upam na pozitivno razrešitev:)

Glede drugega problema bi pa res rada kakšen uvid, mnenje, razlago, karkoli....

Povsod beremo o pozitivnem razmišljanju, zakonu privlačnosti in naj se osredotočamo na pozitivno, saj na kar se osredotočaš, to dobiš. S tem se popolnoma strinjam in se trudim živeti na tak način. Žal pa mi to ne uspe vedno. Včasih, predvsem ko ponoči ne morem spat mi začne moj um servirat negativne misli v smislu "Kaj pa če: nam vlomijo v hišo; se otrokom kaj zgodi; povzročim prometno nesrečo; kdo zaradi mene umre;....." Takoj ko te misli zaznam jih jasno prekinem, si rečem STOP!, jih preusmerim na kaj pozitivnega. Včasih imam občutek, da je že super da mi v življenju zdaj vse dobro gre, ampak "pazi se, boš že dobila svojo katastrofo", kot bi imela nekje v podzavesti samosabotažni vzorec, ki samo čaka. Na kaj? Da mi bo šlo najlepše, da bom najbolj srečna in zadovoljna, potem pa bo udarilo.

Zato vas sprašujem, a si bom s temi mislimi res priklicala slabo? Kaj naj naredim,da ta negativen tok misli ustavim?

In še ena zadeva.  Ko se družim s kolegicami, ženske rade kakšno zadevo predebatiramo od začetka do konca. Si delamo scenarije, razmišljamo o možnih rešitvah, filozofiramo in včasih govorimo tudi o tem,kaj nam mori, nas skrbi, smo v dvomih a se bo karkoli rešilo nam v prid.
Ko se zdaj pogovarjam z eno izmed kolegic, ki je povsem predana pozitivnemu razmišljanju, sem ugotovila, da se ne da več pogovarjati na ta način. Ne gre za to,da bi bila zaskrbljena o čemerkoli, jaz vem,da je v mojem življenju poskrbljeno za vse. A vendar bi se včasih rada samo pogovorila, izrekla stvari ki me težijo, jih predebatirala, predvsem slišala svoje besede in skozi pogovor razrešila kakšno težavo. Ne pa da vse dobim odgovor naj ne kompliciram in da bo Vesloje poskrbelo za vse.

Je zdaj tudi samo pogovarjanje o težavah že na nek način ne okej - če so težave negativno, se o njih tudi kao naj nebi pogovarjali? Kakšno pogovarjanje nam pa potem še ostane?

Res bom vesela kakršnega koli mnenja, uvida, nasveta in hvala ker ste mi namenili svoj čas in prebrali moj post  :rose:  :srcek: